Forum obrti in podjetništva 2014

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je v okviru sejma LOS v sredo, 7.5.2014, na Forumu obrti in podjetništva predstavnikom vlade in ostali zainteresirani javnosti predstavila letošnje Zahteve slovenske obrti in podjetništva. Te so usmerjene v izhod iz gospodarske in finančne krize, zagon gospodarstva, spodbujanje produktivnosti, ustvarjanje spodbudnejšega poslovnega okolja za zagon, rast in razvoj novih podjetij. Zahteve obrti in podjetništva so na podlagi svojih lastnih zgodb letos prvič predstavili obrtniki in podjetniki sami.

Podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Branko Meh je uvodoma poudaril, da že vse od začetka gospodarske krize obrtniki opozarjajo, da malo gospodarstvo potrebuje takojšnjo pomoč. Izmed letošnjih 100 zahtev slovenske obrti in podjetništva, ki jih je nujno upoštevati, je Meh izpostavil deset ključnih: »Predlagamo zmanjšanje dela na črno in obsega sive ekonomije. Različne raziskave o obsegu sive ekonomije namreč kažejo, da je obseg sive ekonomije v Sloveniji med 23 in 28 odstotki bruto domačega proizvoda. Nujno je treba razbremeniti tudi stroške dela. Ti so v Sloveniji neprimerljivo višji v primerjavi z državami, s katerimi Slovenija konkurira na svetovnem trgu. Slovensko gospodarstvo na tak način ne more biti konkurenčno. Spremeniti je treba Zakon o delovnih razmerjih, saj trenutna delovna zakonodaja ne rešuje temeljnih problemov, kot so dodatek na skupno delovno dobo, plačani odmor za malico in prevoz na delo. K precejšnjemu izboljšanju plačilne discipline lahko prispevajo hitrejši oz. učinkovitejši izvršilni postopki in odprava anomalij izvršilnega postopka v zvezi z ugovori. Urediti je potrebno insolvenčno zakonodajo, ki bo v korist najmanjših gospodarskih subjektov. Celovito je treba prenoviti sistem javnega naročanja. Čezmejno opravljanje storitev je še vedno administrativno zelo zahtevno, hkrati pa se od slovenskih podjetij, ki opravljajo storitve v sosednjih državah, zahteva upoštevanje visokih zakonskih standardov. Za tuja podjetja, ki opravljajo storitve v Sloveniji, pa visoki standardi ne veljajo, nadzor nad tujimi podjetji pa je manjši kot nadzor slovenskih podjetij, ki opravljajo storitve v tujini.«

Predsednik Meh je še poudaril, da Zahteve slovenske obrti in podjetništva v OZS pripravljajo že od leta 1991. »Časa Slovenija v tem trenutku nima več! Zato upam in si želim, da bo nova vlada končno spoznala, da so naši predlogi v korist države in gospodarstva in da realizacija naših zahtev resnično pomeni zagon slovenskega gospodarstva,« je dejal ob zaključku.

Janko Veber, predsednik Državnega zbora RS, je menil, da je napoved Evropske komisije glede gospodarske rasti v Sloveniji vzpodbudna. »Ne moremo pa mimo dejstva, da so v Sloveniji politične razmere trenutno neugodne. Za Slovenijo je že kar nekaj težkih izkušenj in preveč časa smo porabili za iskanje prave poti,« je še povedal Veber. Po njegovem je sodelovanje med politiko in gospodarstvom nujno.

Danijel Lamperger, v.d. direktorja OZS, ki je Forum povezoval, je dejal, da zahteve niso spisek želja: »So utemeljene in pričakujemo, da bodo v večji meri vključene v zakonodajo. Že 13 let na mizo dajemo svoje zahteve in predloge ter predlagamo rešitve zanje, a žal realizacija ni bila uspešna. Zato kriza v malem gospodarstvu še kar traja.«

Obrtnik inštalater Jernej Dolinar je glede dela na črno  dejal, da je kriza del življenja in so jo tudi sprejeli. Pesti pa jih delo na črno. »Nov zakon je nerealen in ne razumem, da ima »šušmar« 350 % nižjo kazen za delo na črno kot poslovni subjekt, ki ne izda računa. To je res nerazumljivo,« se je v razpravo o delu na črno vključil Dolinar.

Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je odgovoril, da je siva ekonomija in delo na črno v primerjavi s sosednjimi državami pri nas na najvišjem nivoju, znaša namreč 23 % bruto domačega proizvoda. »Gre za latentno obliko gospodarske dejavnosti, izogibanje plačil davkom in seveda je to nelojalna konkurenca registriranim dejavnostim.« Poudaril je, da je Vlada organizirala delovno skupino za boj proti sivi ekonomiji. »Obseg pobranih davkov se je povečal, kar kaže na to, da so ukrepi dali neke pozitivne rezultate. Je pa treba dolgoročno peljati ukrepe proti sivi ekonomiji. Očitno pa je, da je treba del v segmentu kazni v novem zakonu glede dela na črno popraviti,« je še dejal Dragonja.

Dejan Levanič, državni sekretar na ministrstvu za delo, je pojasnil, da se najnižja kazen začne pri 1.000 EUR in konča pri 7.000 EUR za »šušmarja«. »Kazni so se namreč v Zakonu o preprečevanju dela na črno bistveno povišale. Ključno pa je, kako uspešno lahko omejimo delo na črno na terenu. Na voljo imamo sedaj večje število inšpektorjev, le 40 jih je bilo do sedaj, zdaj pa je na voljo še Carinska uprava. Je pa potrebno spremljati situacijo na terenu in se temu seveda stalno prilagajati,« je zaključil Levanič.

Težave pri čezmejnem opravljanju storitev je komentiral Vlado Mandič, obrtnik iz Murske Sobote. »Za delo v Avstriji potrebujem za svojega delavca vse papirje, kazni so visoke, tudi naročnik plača kazen, če nimamo vseh zahtevanih dokumentov. Tuji delavci pri nas nimajo veliko omejitev. Morali bi tudi videti, koliko kombijev z madžarskimi in hrvaškimi tablicami se med vikendom nahaja v Prekmurju. To je zaskrbljujoče,« je opozoril  Mandič.

Minister Dragonja je dejal, da se je ministrstvo predvsem vključilo v znižanje praga za pridobivanja dovoljenj za delo v tujini. »Delamo na tem, da bo prišlo do operativnih dogovorov, ki bodo olajšali delo v tujini za naše poslovne subjekte. Na kritičnih področjih pa je treba zajeziti velik naval tujih delavcev z ustreznim inšpekcijskim nadzorom in tudi o tem bomo v kratkem govorili v naši skupini za boj proti sivi ekonomiji.«

Za zmanjšanje dela na črno in obsega sive ekonomije OZS predlaga uvedbo posebne »motivacijske« davčne olajšave pri dohodnini za določene namene po načelu »vsak račun šteje«. Dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve, se strinja, da je siva ekonomija res velik problem: »Če bi šli na sistem zbiranja računov, pa se nam sistem dohodnine zelo zaplete. Zato sem do tega predloga nekoliko zadržan. Sem namreč velik zagovornik poenostavitev.«

Alojz Kovšca, predstavnik obrtnikov v Državnem svetu, je ministra Viranta opozoril na deregulacijo v obrti. »Deregulacija dejavnosti je v redu, vsak, ki ima poslovno žilico, naj se preizkusi na tej poti. Problem je deregulacija poklicev, s katero pa smo prišli do točke, da se je znižala kakovost v obrtnem delu.«

Glede deregulacije je minister Virant dejal, da imamo v Sloveniji v povprečju najmanj še enkrat več reguliranih dejavnosti kot ostale evropske države. Danijel Lamperger je poudaril, da imajo v Avstriji reguliranih preko 100 dejavnosti, pri nas smo jih zmanjšali na 21. Drago Delalut, gostinec s Koroške je poudaril, da imajo gostinci HACCP, ki se ga morajo držati in to zagotavlja kakovost v gostinstvu. Gre za vprašanje varnosti, zato je deregulacija lahko tudi škodljiva.

Jana Ahčin, direktorica DURS-a, je dejala, da začne 1. avgusta letos delati Finančna uprava, ki bo imela med drugim tudi nalogo preprečevati delo na črno: »Letos nadaljujemo inšpekcijsko  delo pri storitvenih dejavnostih, transportu, gostinskih dejavnosti. Inšpekcijske službe v Sloveniji smo za Slovenijo, torej za vse resorje in moramo sodelovati, tako da delamo tudi na tem, da se poenotimo. Glede predloga »Vsak račun šteje« pa menim, da bi to povečalo administrativne ovire in so učinki vprašljivi.« Obljubila pa je, da se bodo glede tega predloga sestali še ta mesec.

Problem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je komentiral Drago Delalut, ki je poudaril, da s svojo dopolnilno dejavnostjo predstavljajo kmetije nelojalno konkurenco legalnim gostincem. »Zmanjšal sem svoje zaposlene za polovico in ni nam lahko. Začnimo pobirati davke tudi pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, naj odprejo svoje espeje in naj začnejo plačevati davke. Tudi mi jih moramo,« je bil kritičen Delalut.

Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje je dejal, da so se že dogovorili, da je treba dopolnilne dejavnosti na kmetiji nekoliko urediti. »Dejstvo pa je, da kmetije dopolnilne dejavnosti potrebujejo, da preživijo,« je poudaril. Izpostavil je tudi, da ministrstvo z OZS dobro sodeluje in tudi upošteva nekatere predloge, tako so se med drugim že dogovorili, da se poseže v zakon o kmetijstvo za hitro pokvarljivo blago, pa tudi predloge glede sprememb zakona o vinu so upoštevali.

Andrej Čuš, predsednik odbora za izobraževanje pri OZS, je dejal, da delodajalci podpirajo uvedbo dualnega sistema izobraževanja. »Potrebujemo namreč ustrezen kader v obrtništvu,« je še poudaril. Aljuš Pertinač, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, se strinja, da je področje vajeništva pomembno: »To smo vključili v koalicijsko pogodbo in to bomo upam uspeli rešiti. Že ta hip imamo določene rešitve, praktično izobraževanje poznamo in menim, da bi lahko prišli do ponovnega vajeništva dokaj hitro.«

Andrej Klobasa, predsednik sekcije avtoprevoznikov pa je opozoril na težave v transportu. Spraševal se je, zakaj se omejujejo prevozi domačih transportnih podjetij. Kazni so namreč zelo visoke. Dejal je še, naj se CO2 taksa vrne v trošarine. To je tudi ena od prioritetnih zahtev slovenskih cestnih prevoznikov.

Foto galerija