Podelitev mojstrskih diplom

V desetih letih izvajanja mojstrskih izpitov je naziv mojster postal institucija, ki zagotavlja znanje in kakovost. In tako tradicija pridobiva na žlahtnosti. Z vsako generacijo mojstrov pridobiva naziv mojstra, ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na veljavi. Pa ne samo to, sistem mojstrskih izpitov prispeva veliko tudi k ohranitvi določenih poklicev, ki bi sicer sčasoma izumrli. Tega se bržkone zavedajo tudi visoki gostje, ki svojo pozornost izkažejo s svojo prisotnostjo na prireditvi.

Mojstrski izpit se lahko opravlja za 52 različnih mojstrskih nazivov. Največje število mojstrskih nazivov so si  v 14 letih pridobile frizerske mojstrice (440), sledijo mojstri avtomehaniki (366), elektroinštalaterski mojstri (174), mojstri strojnih instalacij (134), mizarski mojstri (107), slikopleskarski mojstri (106) itd.

Postati mojstrica oz. mojster je zelo težka naloga, saj je pridobitev mojstrskega naziva povezana z osvojitvijo različnih znanj. Poleg poznavanja stroke in kvalitetnega opravljanja obrtne dejavnosti, morajo mojstrice in mojstri poznati zakonodajo in pasti različnih birokratskih predpisov, znati morajo organizirati delo v svoji obratovalnici ter na svoje sodelavce in učence uspešno prenašati svoje znanje, spretnosti in veščine. Pri vsem tem pa je izredno pomembno tudi to, da s svojim delovanjem in razmišljanjem ustvarjalno vplivajo na okolje. Poleg tega, da mojstrski izpiti dvigujejo strokovnost in kakovost na posameznih poklicnih področjih, sistem mojstrstva daje tudi možnost, da določeni poklici, ki danes »izumirajo« (npr. sodar, čevljar, usnjar, tapetnik ...) in se ne izvajajo več v rednem izobraževalnem programu, dolgoročno ostanejo »živi«.

Obrtni mojster mora biti vzor strokovnosti stanovskim kolegom, predvsem pa kupcem njegovih izdelkov ali storitev. Mojstrski izpit pomeni, da je posameznik pripravljen na samostojno podjetniško pot, z njim pa tudi pridobi srednjo strokovno izobrazbo. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije že dlje časa opozarjamo, da je potrebno dvigniti nivo pridobljene izobrazbe domačih mojstrov iz srednješolskega na višješolski nivo in s tem slediti trendom drugih evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Norveška, Francija), ki so te spremembe že izvedle. Tako imenovana reforma slovenskega mojstrstva je nujna predvsem zaradi zagotavljanja prepoznavnosti naših mojstrov in njihove mobilnosti v evropskem prostoru. Primerjava kompetenc in znanj slovenskih mojstrov z njihovimi evropskimi kolegi je namreč pokazala, da so naši mojstri z njimi povsem primerljivi, zato moramo to vprašanje v sodelovanju z državo čim prej urediti in kot rečeno slovensko mojstrstvo dvigniti na višji nivo!  

Fotogalerija podelitve mojstrskih diplom 2015