Predstavitev Sekcije živilskih dejavnosti
V sekcijo živilskih dejavnosti se vključujejo vsi samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki opravljajo živilske dejavnosti kot obrt ali obrti podobno dejavnost po določilih obrtnega zakona. V sekciji že vsa leta prevladujejo tri dejavnosti: pekarska, slaščičarska in mesno predelovalna.
Po podatkih obrtnega registra (december 2009) je v živilskih dejavnosti 822 članov, od tega 496 samostojnih podjetnikov in 326 gospodarskih družb, večinoma s statusom d.o.o., ki opravljajo eno ali več obrtnih živilskih dejavnosti.
V strukturi članstva je na prvem mestu pekarska in slaščičarska dejavnost s 56% deležem, na drugem mestu je mesno-predelovalna dejavnost z 17%. Ena od najstarejših živilskih dejavnosti mlinarstvo in oljarstvo zavzema v celoti le še 8%. Vse ostale živilske dejavnosti, od predelave sadja in zelenjave, izdelave sokov in pijač, kuhanja žganja do varjenja piva in praženja kave predstavljajo skupaj le slabo petina članstva.
Za pozicioniranje Sekcije živilskih dejavnosti v obrtno-zbornični sistem je potrebno poudariti dejstvo, da sodi ta sekcija s 1,5% deležem med najmanjše, na prvem mestu pa je s poprečnim številom zaposlenih na obratovalnico! V živilskih dejavnosti s skupaj 3972 zaposlenimi je v povprečju 6,5 zaposlenih (lastniki in zaposleni), medtem ko povprečje v celotni obrti znaša le 3,1 delavca/obrat.
Aktualno
Na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so 23. 8. 2011 predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije in Zadružne zveze Slovenije podpisali Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi.
Deležniki so Kodeks sprejeli z namenom izboljšanja poslovnega sodelovanja, krepitve partnerstva in povečevanja konkurenčnosti agroživilske verige v Republiki Sloveniji, kar mora temeljiti na načelih tržnih zakonitosti in pravilih varstva konkurence, to pa mora rezultirati v korist potrošnika.
Kodeks opredeljuje deležnike agroživilske verige, zagotavljanje trajnostnega razvoja, načela, po katerih deležniki delujejo, načine oblikovanja cen blaga in oblikovanje ter delovanje odbora za spremljanje izvajanja Kodeksa.
Kodeks, ki začne veljati 22. septembra 2011, predstavlja priporočilo vsem deležnikom v agroživilski verigi.
Pripeti dokumenti:
|