Kako se bomo upokojevali v letu 2012

Uvodno razmišljanje in pojasnila

Državljanke in državljani so na junijskem referendumu povedali svoje mnenje kaj si mislijo o zaostrovanju upokojitvenih pogojev. Medijska kampanja nasprotnikov reforme je bila bistveno bolj spretna kot pa kampanja zagovornikov, zato tudi končni rezultat za večino poznavalcev niti ni bil kako veliko presenečenje. Formira se nova vlada in sprejem nepriljubljenih reform kot je pokojninska sodi vsekakor v prvo leto štiriletnega mandata. Dokaj realna pričakovanja so, da bodo socialni partnerji dosegli nek kompromis do sredine leta 2012 in da bo zakon sprejet dovolj zgodaj, da se bodo zavarovanci in inštitucije, ki izvajajo tovrstno zavarovanje lahko pravočasno pripravili na spremembe, pri čemer osebno pričakujem, da bi novi zakon lahko začel veljati najhitreje v začetku leta 2013. Glede na spremenjene makroekonomske in siceršnje spremembe sistemov socialne varnosti v Evropi, ne bodimo preveč negativno presenečeni v kolikor bo predlog nove reforme še ostrejši kot je bil prejšnji. Prej kot si bomo priznali, da naš pokojninski sistem ne more biti unikum v evropskem prostoru in da zgolj 40 let delovne dobe ne more biti zadosten kriterij, bolje nam bo.

Do nadaljnjega se bo torej moč upokojevati po sedaj veljavnem zakonu ZPIZ-1, po že dosedaj znanih pogojih oziroma zakonskih okvirih. Le ti se zaradi prehodnega obdobja iz leta v leto še vedno spreminjajo v nekaterih spodaj opisanih upokojitvenih postopkih, (razen pri splošnih upokojitvenih pogojih za moške, ki so vseskozi enaki, z letom 2008 pa se je končalo prehodno obdobje tudi v dveh upokojitvenih kategorijah za ženske, prav tako obdobje 18 najugodnejših let zavarovanja, ki pridejo v poštev za izračun pokojninske osnove).   Ob pregledu splošnih upokojitvenih pogojev v letu 2012 kaže uvodoma vsekakor še enkrat pojasniti, da so le-ti glede zahtevane starosti in pokojninske dobe enaki za vse kategorije zavarovancev, ne glede na to, na kakšni podlagi so bili zavarovani (delavec iz delovnega razmerja, obrtnik kot samozaposleni…).

Pogoji za starostno upokojitev za moške bodo tudi v letu 2012 enaki kot v lanskem letu in kot že zadnjih nekaj let in sicer:

A)   starost 58 let in najmanj 40 let pokojninske dobe ali

B)   starost 63 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali

C)   starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe

Pogoja zahtevane starosti in pokojninske dobe morata biti izpolnjena kumulativno, torej oba pogoja hkrati in ne le eden od njiju in to vedno iz iste upokojitvene kategorije oziroma skupine. To pomeni, da se zavarovanec četudi ima npr. že 41 let delovne dobe in je star 57 let, ne more upokojiti vse dokler ne bo dopolnil starosti 58 let.

Pogoji za ženske pa se tudi v letu 2012 v prvi upokojitveni skupini zaostrujejo in znašajo:

A)   starost 57 let in 4 mesece ter 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe (zahtevana starost se povečuje po 4 mesece na leto, pokojninska doba pa po 3 mesece, tako da naj bi po preteku prehodnega obdobja leta 2014 pogoja znašala 58 let starosti in 38 let pokojninske dobe ) ali

B)   starost 61 let ter minimalno 20 let pokojninske dobe (pogoj starosti se je zadnja leta zviševal po 4 mesece na leto vse do leta 2008, ko znaša 61 let in se je prehodno obdobje končalo) ali

C)   starost 63 let ter najmanj 15 let zavarovalne dobe (pogoj starosti se je zadnja leta zviševal po 4 mesece na leto vse do leta 2008, ko znaša 63 let in se je prehodno obdobje končalo).

Polna starost, ki lahko v določenih primerih vpliva na znižanje ali pa tudi na zvišanje pokojnine, znaša v letu 2012 za moške 63 let, za ženske pa 57 let in 4 mesece. Ta starost je enaka starosti, ki za samozaposlenega predstavlja enega izmed pogojev, da lahko nadaljuje z dejavnostjo kljub upokojitvi preko t. i. »izvzema iz zavarovanja, za kar pa morajo biti izpolnjeni še nekateri drugi pogoji.

Zniževanje starosti zaradi otrok in zaposlitve pred 18. letom starosti

Upokojitvena starost se bo na račun vzgoje in skrbi za otroke na zahtevo zavarovanca (na pa po uradni dolžnosti) znižala za 6,5 meseca za enega otroka, 16,25 meseca za dva otroka, 29,25 meseca za tri otroke ter še dodatnih 16,25 mesecev za četrtega in naslednje otroke, pri čemer se zahtevana starost v nikakršnem primeru ne more zmanjšati pod 53 let za ženske oziroma 58 let za moške.

Le ženski in to samo tisti zavarovanki iz  zgoraj opredeljene upokojitvene skupine A, ki se je v obvezno zavarovanje vključila, preden je dopolnila 18 let starosti, se obravnavana starostna meja na njeno vlogo lahko zniža za vsako tako leto zavarovanja za 11 mesecev,  (leta 2013 se ji bo priznalo 12 mesecev in bo prehodno obdobje končano), pri čemer zavarovanka tudi v tem primeru ne more pridobiti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo 53 let starosti. 

Vsem zavarovancem (moškim in ženskam), ki bodo uveljavljali dodano dobo se bo v letu 2012 eno leto zaključenega študija, vojaškega roka in časa, ko je bil zavarovanec prijavljen kot brezposeln na zavodu za zaposlovanje, priznalo v trajanju 11 mesecev za vsako leto, kar pa velja seveda le v primeru, če ta doba ni bila že dokupljena oziroma, če ta obdobja že niso všteta v pokojninsko dobo. Z uporabo instituta dodane dobe je torej moč z vlogo zavarovanca in ne po uradni dolžnosti upoštevati tudi določena obdobja zunaj zavarovanja, ki se dodajo k pokojninski dobi, vendar se upoštevajo le za izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne vplivajo pa na samo višino pokojninske osnove in na višino pokojnine.

Kolikšna bo torej pokojnina?

Pokojnina je odvisna tako od višine pokojninske osnove kot tudi od dolžine dopolnjene pokojninske dobe, saj le-ta vpliva na višino odstotka v katerem se pokojnina odmeri od pokojninske osnove.

Za izračun pokojninske osnove, ki se ugotovi na podlagi mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma za obrtnika od zavarovalnih osnov od katerih so mu bili obračunani prispevki, bo merodajnih 18 (osemnajst) zaporednih najugodnejših let zavarovanja. Vse od leta 2001 se je tovrstna podlaga podaljševala za eno leto, tako da je bil  prehod iz prejšnjih 10 na končnih 18 zaporednih najugodnejših let zavarovanja končan leta 2008. Leto v katerem se upokojujemo, ne pride v poštev za izračun pokojninske osnove. Plačevanje prispevkov od višje zavarovalne osnove kot je sicer določeno, zgolj v zadnjem letu - letu upokojitve iz razloga pričakovane višje pokojnine (pri obrtnikih so takšna napačna pričakovanja še vedno prepogosta), torej nima popolnoma nobenega smisla.

Vsako leto dopolnjene pokojninske dobe od leta 2000 naprej se vrednoti z 1,5% pokojninske osnove, najmanj 6 mesecev pa z 0,75% (pred letom 2000 se je vrednotilo z 2% oz. z 1%), zato kaže ostati kak mesec ali dva dlje v zavarovanju kljub že izpolnjenim minimalnim pogojem za upokojitev, če se s tem zaokroži pokojninsko dobo na relevantno polno leto ali polovico le-tega.

Možnost nadaljevanja z dejavnostjo po upokojitvi

Kako bo to možnost urejal novi zakon je prezgodaj napovedovati, čeprav so bila v tem segmentu stališča koalicije in opozicije dokaj podobna. Če izhajamo iz predpostavke, da bo tudi novi pokojninski zakon, ki ga bo sprejel novi parlament tozadevno vprašanje urejal podobno kot ga je na referendumu propadli zakon, potem kaže pojasniti, da naj bi zdajšnji postopki uveljavljanja t.i. »izvzema iz zavarovanja« po 18. členu ZPIZ-1 odpadli oziroma. bi jih na nek način nadomestila delna upokojitev. Pri delni upokojitvi bi podjetnik lahko namreč takoj ob izpolnitvi splošnih upokojitvenih pogojev uveljavil del pokojnine (npr.50%), del pa jo zamrznil (npr.50%) in iz tega naslova še vedno ostal delno v zavarovanju ter plačeval sorazmerne prispevke (torej min 50%). Variante, da bi podjetnik imel celotno pokojnino in plačeval zgolj pavšalne prispevke novi pokojninski zakon ZPIZ-2 najbrž ne bo več poznal. Vsi tisti, ki so to možnost uveljavili oz. jo bodo še uveljavili kadarkoli pred uveljavitvijo novega zakona pa se bodo morali najbrž v doglednem roku po uveljavitvi novega zakona ZPIZ-2 obvezno zavarovati oz. uskladiti svoj status z ostalimi podjetniki, ter se odločiti za delno upokojitev. Bi pa takšna delna upokojitev v primerjavi s sedanjim sistemom imela kar nekaj prednosti. Zadostovala bi naj namreč splošna upokojitvena starost in torej ne bi bilo potrebno čakati na starost 63 let, podjetnik bi lahko še sam delal naprej in mu ne bi bilo potrebno zaposlovati delavcev, podjetnik ne bi bil omejen z obsegom poslovanja in tudi dobiček bi bil v tem kontekstu nepomemben.

Do uveljavitve predmetne spremembe, ki je odvisna seveda od uveljavitve novega zakona ZPIZ-2, zainteresirani lahko vpogledajo v članek iz revije Obrtnik št.5/09 na strani 79 do 82, v katerem smo v strokovnih službah ZPIZ-a in OZS pripravili celovit pregled vseh zakonitih možnosti za podjetnike, ki želijo opravljati svojo dejavnost kljub upokojitvi. Pri tem je potrebno seveda smiselno upoštevati prehodno obdobje pri dvigovanju starosti ter spremenjeni limit pri presoji ali je triletni dobiček iz 1. odst. 18. člena ustrezno nizek.  Seveda pa si zadevni postopek lahko pogledate tudi v brošuri ZPIZ-a v tiskani obliki, ki je dostopna na OZS in na OOZ-jih in na območnih enotah ZPIZ-a kot tudi na njihovi uradni spletni strani, na tem naslovu.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS