Štipendiranje

Štipendije in spodbude za izobraževanje so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev, spodbujanju kadrovskega štipendiranja in spodbujanju sistema delovanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo, ter predstavlja izjemen pomen za razvoj regij in občin v Sloveniji, odpravi strukturnega neskladja na trgu dela in večji zaposlenosti (2. člen Zakona o štipendiranju).

Nosilec štipendijske politike v Sloveniji je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

V Republiki Sloveniji se podeljujejo naslednje štipendije:

- državne,

- kadrovske,

- Zoisove,

- štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter

- štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti.

Kadrovske štipendije

S kadrovskimi štipendijami se dijakom in študentom pomaga priti do ustreznega poklica oziroma izobrazbe, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost. Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

Splošni pogoji za pridobitev štipendije (9. člen Zakona o štipendiranju) so:

Štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 18 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let, in:

- hkrati ne prejemajo katere od zgoraj navedenih štipendij,

- ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih,

- niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

- niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Sofinanciranje kadrovskih štipendij

Neposredne in posredne kadrovske štipendije

V okviru spodbud za izobraževanje pozna Zakon o štipendiranju neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem (35. člen) in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij nosilcem enotnih regijskih štipendijskih shem ali samoupravnim lokalnim skupnostim (36. člen).

Sredstva za neposredno oziroma posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij dodeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije na podlagi javnega razpisa.

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije delodajalcu in nosilcu regijske štipendijske sheme ali samoupravni lokalni skupnosti sofinancira 50 % dodeljene kadrovske štipendije,vendar največ do višine 30 % minimalne plače.

Število sofinanciranih štipendij je odvisno predvsem od razvojnih potreb delodajalca oziroma od indeksa razvojne ogroženosti regije.

Dijak ali študent, ki prejema kadrovsko štipendijo, katere del sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije oziroma Razvojna regionalna agencija, se mora po končanem izobraževanju zaposliti pri tistem delodajalcu, od katerega je prejemal kadrovsko štipendijo najmanj za toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo.

Delodajalec se lahko s svojim kadrovskim štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa, diplomska naloga, vezana na podjetje, in podobno.

Če štipenditor/delodajalec ne želi izkoristiti možnosti sofinanciranja, potreb po štipendiranju ni potrebno naznaniti pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.

Pogodbo o štipendiranju se lahko sklene neodvisno od učne pogodbe, ki jo delodajalci sklepajo z dijaki ali študenti.

Višina kadrovske štipendije

Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije. Minimalna državna štipendija je 70 €.

Zakon o dohodnini določa, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače (z vsemi dodatki) in za študij v tujini do višine minimalne plače (z vsemi dodatki), povečane za 60%.