Predstavitev Odbora obrtnih zadrug

Zgodovinski razvoj je pokazal, da lahko zadruge delujejo kot nepogrešljiva sestavina in po drugi strani kot korektiv tržnega gospodarstva (Vrisk, 2000). Kot sestavni del tržnega gospodarstva zadruge omogočajo uspešnejše vključevanje v tržno gospodarstvo zlasti osebam s šibkejšim gospodarskim položajem, tako proizvajalcem kot tudi potrošnikom, ki bi jim bile določene storitve brez zadružne organizacije nedostopne ali pa bi jim bile dostopne pod manj ugodnimi pogoji. Kot korektiv tržnega gospodarstva pa zadruge lahko učinkovito odpravljajo ali blažijo določene pomanjkljivosti tržnega gospodarstva, v mnogih primerih bistveno bolje kot nezadružne organizacije ali država z neposrednimi posegi.

Z delovanjem v korist svojih članov po načelu samopomoči, odprtosti za sprejem novih članov in avtonomije, zadruge s svojo dejavnostjo presegajo koristi trenutnega kroga članov in prispevajo k širšim interesom, širjenju inovacij, gospodarski rasti in razvoju, reševanju brezposelnosti, blažitvi socialnih razlik in nasprotij, preudarnejši uporabi naravnih virov in varstvu okolja ter enakomernejši regionalni razvitosti.

Velike gospodarske in politične spremembe v začetku 90-tih let so bistveno spremenile pogoje delovanja zadrug v evropskem in svetovnem prostoru. Po raziskavi, ki jo je opravil statistični urad Evropske skupnosti (Eurostat) v začetku devetdesetih let, so bile med zadrugami v tedanji Evropski skupnosti najštevilčnejše kmetijske zadruge, po številu članov so bile najmočnejše kreditne zadruge, po številu zaposlenih pa potrošniške in trgovske zadruge. Vseh zadrug v tedanji Evropski skupnosti z 12 državami članicami je bilo 103.738. Imele so 53 milijonov članov in 1,7 milijona zaposlenih (Avsec, 1999, stran 17).

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je število članov, vključenih v zadruge, pričelo strmo padati. Posledično je propadlo veliko obrtnih zadrug. Vzroki so bili:

  • spremenila se je davčna zakonodaja,

  • stečaji podjetij, s katerimi so zadruge poslovale, so bili na dnevnem red,

  • izguba kupcev iz republik bivše Jugoslavije,

  • terjatve do kupcev iz drugih republik so ostale neporavnane.

Samo tiste obrtne zadruge, ki so se bile sposobne prilagoditi novim razmeram, so ostale, predvsem zato, ker so svojim članom ponudile številne gospodarske koristi: lažjo in cenejšo proizvodnjo in predvsem boljše obvladovanje trga (obrtna zadruga, na primer, lahko prevzame tudi večje posle, ki jih posamezni obrtniki ne bi zmogli, svojim članom pa poleg dela zagotovi tudi plačilo).

Če obrtne zadruge ne bodo v kratkem našle jasnih odgovorov na prihodnje razvojne izzive se utegne zgoditi, da se bo njihovo število še naprej osipalo.