Predstavitev sekcije

Sekcija vzdrževalcev tekstilij se je prvotno imenovala sekcija kemičnih čistilcev. Združuje približno 130 članov, ki opravljajo dejavnost kemičnega čiščenja in pranja.

Zgodovina sekcije

Kot prva v zgodovini današnje OZS je začela delovati strokovna sekcija kemičnih čistilcev. Ustanovljena je bila 17. aprila 1974, v Ljubljani, ki je na začetku svojega obstoja delovala na prostovoljni društveni podlagi, njen prvi predsednik je bil že pokojni Ivan Polak iz Ljubljane.

Med ustanovitelji sekcije je bil tudi Jože Kregar iz Ljubljane, ki je bil tudi kasnejši predsednik sekcije, za podpredsednika sekcije je bil izvoljen Janez ing. Kobal, kasneje tudi predsednik sekcije. Prvi izvršilni odbor sekcije je štel 9 članov, predstavnike iz cele Slovenije.

V sekcijo je bilo tedaj včlanjenih 91 kemičnih čistilcev. Sekcija je do 1979 delovala v Zvezi združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, tedanji društveni obrtniški organizaciji, po tem letu pa v okviru zbornične obrtniške organizacije Zveze obrtnih združenj Slovenije, predhodnice današnje Obrtne zbornice Slovenije.

V začetku delovanja sekcije so se člani zavzemali za skupno oblikovanje cen, glavni problemi pa so bili takrat zagotavljanje repromateriala in usklajevanje z družbami in sektorjem ter izboljšanje pomanjkljivega izobraževanja. Vsako leto so pripravili strokovna in družabna srečanja.

Od leta 1986 sta delovala tudi odbora odbor čistilcev talnih oblog in odbor pralcev in čistilcev.

V sekciji so se združevali tudi čistilci objektov, vendar so leta 1999 ustanovili svojo sekcijo.

V sredini leta 2002 pa se je na pobudo članov Upravnega odbora sekcije, sekcija kemičnih čistilcev preimenovala v SEKCIJO VZDRŽEVALCEV TEKSTILIJ.

Predstavitev dejavnosti

Dejavnost kemičnih čistilnic in pralnic imenujemo »vzdrževanje tekstilij« tisti, ki jo opravlja pa je »vzdrževalec tekstilij.« Kemične čistilnice in pralnice sodijo v dejavnosti osebnih storitev ter uporabljajo skupni izraz »vzdrževalci tekstilij«.

Z izrazom »tekstilije« razumemo ploske tekstilije ter vse vrste oblačilnih in drugih predmetov iz tekstilnih surovin. K ploskim tekstilijam sodijo vse vrste zaves, vključno z  lamelnimi, posteljnina, talne obloge, preproge in tapiserije. K drugim predmetom pa sodijo npr. šotori, baldahini, pohištveni izdelki.

Če so obratovalnice ustrezno strokovno in tehnološko usposobljene, lahko vzdrževalci  tekstilij poleg nege tekstilij izvajajo še specializirani storitvi, to sta kemično čiščenje usnjenih in krznenih oblačil ter talnih oblog. Nega usnjenih in krznenih oblačil zahteva na eni strani  dobro poznavanje materialov, na drugi pa ustrezne tehnološke možnosti za njihovo vzdrževanje.

Poleg kemičnih čistilnih strojev se kemični čistilci v procesu vzdrževanja tekstilij poslužujejo tudi pranja, če tekstilije dovoljujejo pranje z vodo. Pralnice srednjih zmogljivosti (do 1000 kg dnevno opranega perila) so samostojne ali pa sodijo v širšo ponudbo vzdrževalcev tekstilij.