Nič več pavšalnih ugovorov pri izvršbi!

V Uradnem listu RS št. 26/2011 je bila objavljena že 9. novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je bila pripravljena kot odziv na aktualne razmere na področju izvršilnih postopkov, ko v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine dolžniki s pavšalnimi ugovori pri sodišču zanikajo obstoj poslovnega oziroma dolžniškega razmerja z upnikom. S tem dolžnik doseže, da sodišče zadevo obravnava v okviru pravdnega postopka. Pravdni postopek pa za dolžnika pomeni daljšo nemožnost poplačila njegove terjatve, saj v praksi pravdni postopek traja dlje časa in tako odlaga poplačilo in zavlačuje postopek.  Seveda pa je takšen dolgotrajen pravdni postopke pisan na kožo ravno dolžniku, ki si s tem zagotovi odlog plačila in se izogne izvršbi. Za takšno izogibanje pa pogosto dolžnik nima nobenih utemeljenih razlogov, niti ne listinskih ali kakšnih drugih dokazov. Novela zakona posega ravno na to sivo področje bistveno neutemeljenih ugovorov oziroma t. i. pavšalnih ugovorov dolžnikov. Bistvena sprememba je ta, da bo sedaj upnik v postopku izdaje predhodne odredbe lahko dokazal verjetnost obstoja dolžniško upniškega razmerja tako, da bo sodišču predložil listino (npr. dobavnico, pogodbo ali račun) in sodišču predlagal izdajo predhodne odredbe. V primeru izdaje predhodne odredbe bodo na dolžnikovem računu avtomatično zamrznjena sredstva v višini izterjevalnega dolga. Kljub temu ukrepu pa bo dolžnik še vedno imel možnost vložitve pavšalnega ugovora, vendar pa bodo ves čas trajanja pravdnega postopka njegova sredstva na računu začasno blokirana. Takšna rešitev bo prispevala k zmanjšanju špekulativnih ugovorov, katerih cilj je izogibanje izvršbi, in posledično učinkovitejšemu teku izvršilnih postopkov.

Izvršilni postopek

Postopek do izdaje sklepa o izvršbi poteka zelo hitro, saj izda Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) sklep o izvršbi v nekaj dneh. Dolžnik ima proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine možnost vložiti ugovor. Ta ugovor mora vložiti v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. Ugovor mora biti obrazložen, v njem pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen. Postopek z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poteka na COVL v klasični papirni obliki. Neobrazložen, prepozen, nepopoln ali nedovoljen ugovor sodišče zavrže ali zavrne. Če je ugovor obrazložen, pravočasen, popoln in dovoljen, COVL izda sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zadevo odstopi pravdnemu sodišču. Izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o tem odloči pravdno sodišče. Torej za obrazloženost ugovora in s tem začetek pravdnega postopka je zadostovalo že, da je dolžnik navedel, da ni v nobenem razmerju z upnikom, za kar mu ni bilo potrebno predlagati nobenih dokazov. Glede na navedeno je obstajala možnost zlorabe instituta ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžniki so lahko z lažnim ugovorom, ki je temeljil na zanikanju obligacijskopravnega razmerja z upnikom, oziroma s tako imenovanim pavšalnim ugovorom zavlekli postopek izvršbe. V postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine namreč o upnikovi terjatvi v izvršilnem postopku še ni bilo odločeno, upnik je le z verodostojno listino izkazoval zgolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatve. Če je takšnemu sklepu o izvršbi dolžnik ugovarjal, se je zadeva napotila na pravdo, upnik pa je ostal brez poplačila svoje terjatve do dokončne odločitve sodišča v pravdnem postopku. Ta postopek pa je bil bistveno na strani dolžnikom, ki so si z vložitvijo ugovora podaljšali rok plačila ter se za daljše časovne obdobje izognili izvršbi. Na drugi strani pa je takšen postopek prikrajšal upnika za poplačilo, nemalokrat pa je ravno zaradi dolgotrajnosti pravdnega postopka upnik zašel v likvidnostne težave. Postopek torej, v katerem so se likvidnostne težave zgolj prevalile z dolžnika na upnika. Spremembe so bile torej nujno potrebne. Marsikateri manjši upnik ni dočakal poplačila svoje terjatve v pravdnem postopku, bodisi zato ker je prenehal on sam ali pa njegov dolžnik.

Predhodne odredbe

Novela zakona bo prinesla večjo učinkovitost izvršbe na podlagi verodostojne listine, tako da bo bistveno omejila pavšalne ugovore dolžnikov, torej takšne, s katerimi dolžnik zgolj zavlačuje postopek izvršbe. Upniku je sedaj dana možnost, da v takem primeru predlaga sodišču izdajo predhodne odredbe, s katero si bo zagotovil »predčasno« izvršbo. Po dosedanji ureditvi je sodišče izdalo predhodno odredbo, če je izkazal upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V skladu z zadnjo novelo ZIZ pa bo upnik po dolžnikovem pavšalnem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobil predhodno odredbo, ne da bi mu bilo treba dokazovati nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Dokazovanje nevarnosti je dostikrat zelo težavno. Kot takšna nevarnost se po spremenjeni ureditvi v skladu z zadnjo novelo ZIZ šteje ugovor na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja ali je bil plačilni nalog ali sklep o izvršbi izdan na podlagi menice ali čeka. Upnik bo moral torej izkazati le, da je dolžnik vložil pavšalen ugovor, ki je bil predložen v pravdo, in predložiti npr. pogodbo z dolžnikom ali drugo listino o obstoju obligacijskopravnega razmerja z dolžnikom npr. dobavnico, naročilnico ali račun ali druge listine. Na podlagi tako pridobljene predhodne odredbe bodo lahko na primer (odvisno od predloga) dolžnikova sredstva na banki blokirana do višine denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo, dolžnikove premičnine zarubljene itd. ZIZ pozna naslednje predhodne odredbe:

1. rubež premičnin in vpis rubeža v register;

2. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari;

3. rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic;

4. prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo;

5. vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju;

6. predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.

S predhodno odredbo je mogoče zavarovati le denarne terjatve. S predhodno odredbo se predčasno začne izvršba s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je zastavna pravica na premičnih stvareh in pravicah, izplačilna prepoved oziroma zavarovanje vrstnega reda s predznambo zastavne pravice na nepremičninah. Predhodne odredbe so časovno omejeni ukrepi zavarovanja poplačila terjatve. Z njimi se zagotavlja upniku možnost oprave izvršbe že v času, ko o listini še ni bilo pravnomočno odločeno in le ta še ni izvršljiva. Predhodno odredbo je mogoče predlagati le do izvršljivosti odločb oziroma notarskih zapisov ali zapisov poravnave, saj je po izvršljivosti že mogoče predlagati izvršbo.

Sklep

Izdajo predhodne odredbe bo upnik lahko predlagal tudi v postopkih, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo te novele. Postopki, ki pa so že v teku, pa se nadaljujejo in končajo po določbah te novele zakona. Le upati je lahko, da se bodo upniki v zadostni meri poslužili uporabe predhodne odredbe in ne nazadnje, da bo takšna možnost upnikom v izvršilnih postopkih zagotovila ne le dodatno varstvo pravic temveč tudi zboljšala možnosti za poplačilo njihovih terjatev.