Sprememba pravil gotovinskega plačevanja

21. december 2011

Splošno

V Uradnem listu RS št. 101/2011 z dne 12. 12. 2011 je bil objavljen pravilnik o  spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Določbe spremenjenega pravilnika stopijo v veljavo v 15 dneh po objavi tega pravilnika, torej s 27. 12. 2011.  S to spremembo se pomembneje spreminjajo pravila gotovinskega plačevanja.

Obvezna plačila na transakcijski račun

Po novem se dohodki iz delovnega razmerja ne smejo več izplačevati gotovinsko, izjema velja samo za pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Vsi ostali dohodki iz delovnega razmerja se morajo izplačevati negotovinsko. Tako se po 27. 12. negotovinsko izplačujejo:

  • plače, nadomestila plače in vsaka druga plačila za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,

  • regresi za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči,

  • povračila stroškov v zvezi z delom,

  • bonitete, ki jih delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,

  • nadomestila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,

  • prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,

  • nadomestila in druge prejemki, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,

  • dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.

  • dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,

  • dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,

  • dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,

  • dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,

  • dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,

  • nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,

  • plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesre

Izplačila, ki so gotovinsko omejena

Znižuje se tudi vrednostni prag gotovinskih izplačil. Gotovinska plačila dobav blaga in storitev med gospodarskimi subjekti (med pravnimi osebami, med zasebniki ali med zasebniki in pravnimi osebami), se znižujejo iz 420 EUR na največ 50 EUR. Podobno velja tudi za izplačila:

  • dividend in obresti:

  • prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, ter izdelkov domače in umetne obrti

Slednja izplačila se lahko opravljajo gotovinsko, če ne presegajo 50 EUR, doslej je ta omejitev znašala 125 EUR. Prav tako ni več predvideno, da se gotovinsko opravljajo plačila industrijskih in drugih odpadkov.

Gotovinska plačila

Ne glede na vrednost plačila pa se v gotovini lahko plačujejo:

  • dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine in so našteti od 20. do 32. člena ZDoh-2 ( npr. štipendije.  prejemki, izplačani za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent, prejemki v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic

  • dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, preživnine, odškodnine..),

  • dividende, obresti in druga plačila v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;

  • prejemki, namenjeni pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov;

  • prejemki, namenjenih pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki:

    - jo napoti ali pozove državni ali drug organ zaradi izvajanja dejavnosti tega organa;
    - prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih verskih skupnosti in v dejavnostih političnih strank, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti;
    - prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez (za sodelovanje se šteje tudi delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev; in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona;

  • dnevna povračila stroškov po pravilih EU, kadar je izplačilo opravljeni fizični osebi, ki sodeluje v projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, in v zvezi s tem prejme le navedene prejemke;

  • prejemki, namenjeni pokritju stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki se udeleži posveta z mednarodno udeležbo in v zvezi s tem prejme le povračilo stroškov;

  • sredstva,  v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;

  • sredstva  v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada.

Za katere izplačevalca velja pravilnik

Določbe pravilnika morajo upoštevati izplačevalci, ki so pravne osebe ali in druge  osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.

Pogosta so tudi vprašanja, če se plačilo s plačilnimi oz. kreditnimi poslovnimi karticami obravnava kot gotovinska ali gre v tem primeru za negotovinsko plačilo.

V zvezi s tem je treba poudariti, da se za negotovinsko plačilo šteje vsako plačilo, ki je opravljeno iz transakcijskega računa na drug transakcijski račun, ne glede na uporabljen instrument. To pomeni, da se plačilo s poslovne kartico prav tako šteje za negotovinsko plačilo, vkolikor je plačilo izvršeno iz računa na račun.

Mnogo podjetnikov tudi sprašuje kako je s plačevanjem v tujini

Tu je treba odgovoriti, da veljavnost predpisa, torej pravilnika, velja na ozemlju Slovenije in za plačila, ki so opravljena iz slovenskega transakcijskega računa. V kolikor podjetnik opravi  plačilo v drugi državi, bodisi državi Skupnosti ali tretji državi, veljajo pravila te države in ne slovenski pravilnik.

Zaključek

Za zaključek lahko zapišemo, da nas je sprememba pravilnika presenetila, saj o nameravani spremembi zbornica ni bila obveščena. Prepričani smo, da je tako pomembne spremembe potrebno dogovarjati in usklajevati z uporabniki predpisa, četudi gre za predpis, katerega sprejemanje je v pristojnosti Ministrstva za finance. Ministrstvu za finance bomo predlagali,  da prouči možnost zadržanja izvajanja pravilnika ter omogoči uporabnikom, da izrazijo svoje pripombe in predloge, ter na podlagi tega sprejme ustrezen sklep.

Pripravil
Iztok Mohorič, univ. dipl. pravnik

nazaj na vse novice