Iz novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu

Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju zakon) ureja pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim  in zdravim delom, pri čemer je v temeljnih načelih poudarjena odgovornost in obveznost delodajalca, da zagotavlja varno in zdravo delo delavcem, ob izvajanju in načrtovanju promocije zdravja na delovnem mestu. Delodajalec pa ima obveznost, da že med načrtovanjem delovnega okolja na primeren način uredi varnost in zdravje delavcev.

Temeljna doktrinarna načela, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju politike varnosti in zdravja pri delu, so:

• izogibanje nevarnostim,

• ocenjevanje tveganj,

• obvladovanje nevarnosti pri viru, 

• prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela), -          prilagajanje tehničnemu napredku,

• nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim,

• razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja,

• dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi,

• dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Vse obveznosti, ki jih ima delodajalec po tem zakonu, so na drugi strani pravice delavca, ki mora s spoštovanjem in izvajanjem ukrepov tudi sam skrbeti za lastno varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb. Varnostne naprave, sredstva za delo in osebno varovalno opremo pa morajo uporabljati v skladu z navodili, pri čemer zagotavljanje varnosti in zdravja delavcu ne sme povzročati finančnih obveznosti.  

Ocenjevanje tveganja:

Ocenjevanje tveganja je ena od glavnih obveznosti delodajalca. Bistvena novost v zakonu je obveznost delodajalca, da predvidi delovna mesta in delavce, ki bi jih lahko ogrožale tretje osebe. Če obstajajo taka delovna mesta, mora z opremo in ureditvijo delovnega mesta poskrbeti za zmanjšanje tveganja za nasilje ter omogočiti dostop pomoči. Pomembna novost zakona je tudi dolžnost delodajalca, da sprejme ukrepe za preprečevanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja, kot sta npr. stres ali preobremenjenost na delovnih mestih.

Načelo predhodnega varstva:

V zakon se po dolgih letih ponovno vpeljuje načelo predhodnega varstva, ki določa, da sme delodajalec dati v uporabo objekt le, če je predhodno pridobil dokumentacijo skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih. Pred uporabo delovne opreme in drugih sredstev za delo, pa je potrebno pridobiti vso potrebno dokumentacijo, ki dokazuje skladnost z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami (npr ustrezna tehnična dokumentacija, CE oznake,…). Pridobiti je treba tudi dokumentacijo (npr. potrdilo o obdobnih pregledih in preizkusih) za delovno opremo, ki jo delodajalec že uporablja v delovnem procesu.

Uporaba nevarnih snovi:

Pri uporabi nevarnih snovi velja, da jih delodajalec sme dati delavcem v uporabo le, če  so opremljene z varnostnim listom, v katerem so navedeni vsi varnostno-tehnični podatki potrebni za ocenjevanje tveganj pri delu s temi snovmi. Varnostni list mora biti v slovenskem jeziku, z nekaterimi izjemami za poklicno ali laboratorijsko dejavnost za manjše količine, kjer je lahko tudi v tujem jeziku, pod pogojem, da je delavcu razumljiv. Če je potrebno, mora delodajalec zagotoviti  prevod varnostnega lista v njemu razumljiv jezik.

Resna in neposredna nevarnost :

akon nalaga delodajalcu obveznost, da obvesti delavce o izpostavljenosti resni in neposredni nevarnosti - tudi če taka nevarnost šele grozi - ter izda navodila in ukrepe, da lahko delavci ustavijo delo in se napotijo na varno pri neizogibni in resni nevarnosti.

Strokovni sodelavci za zagotavljanjem varnosti in zdravja in izvajalci medicine dela:

Nadalje zakon nalaga delodajalcu, da za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu imenuje strokovne sodelavce, pri določanju njihovega števila se upošteva vrsto dejavnosti, organiziranost, obsežnost delovnega procesa, število delavcev, lokacije. Novo definirane naloge strokovnega sodelavca so usklajevanje ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj in sodelovanje z izvajalcem medicine dela. Pomembna novost je, da lahko delodajalec, če je usposobljen, sam prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu,  pri čemer kot usposobljenost šteje opravljen splošni del strokovnega izpita oz. prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v predpisanem obsegu in načinu. Zdravstvene ukrepe v zvezi z zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela. V zakonu je poudarjena dolžnost, da sodeluje z osebnimi zdravniki delavcev ter z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.

Obveščanje in seznanjanje delavcev:

Določbe o obveščanju in seznanjanju delavcev se ne spreminjajo, delodajalec mora delavce pisno obveščati o varnem in zdravem delu, izjemoma pa lahko tudi ustno. To velja tudi za delavce drugih delodajalcev, ki  opravljajo delo. Pri usposabljanju še vedno velja, da delodajalec usposobi delavce za varno delo ob sklenitvi delovnega razmerja, ob vključevanju novih tehnologij, novih delovnih sredstev ali morebitnih drugih spremembah, ki bi lahko vplivale na varnost pri delu.

Usposabljanje delavcev:

Roki za obvezne občasne preizkuse praktične in teoretične usposobljenosti so predpisani v oceni tveganja. Na delovnih mestih, kjer je v oceni tveganja definirana večja nevarnost za nezgode in nastanek poklicnih bolezni ter za delavce na delovnih mestih, kjer so nezgode in poklicne bolezni pogostejše, se preizkusi usposobljenosti opravljajo vsaki dve leti.

Pisni sporazum na skupnih deloviščih:

Določbe pisnih sporazumih na skupnih deloviščih ostajajo nespremenjene in določajo obveznost delodajalcev in samozaposlenih, da na skupnih deloviščih s pisnim sporazumom določijo skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. 

Prijave inšpekciji:

Delodajalec je tudi po novem zakonu dolžan pred pričetkom dela, kjer obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, inšpekciji dela javiti o teh delih, pa tudi vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom ter nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo in ugotovljeno poklicno bolezen. Evidenco obeh prijav vodi inšpektorat za delo.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju:

Delavcem mora biti omogočeno sodelovanje pri obravnavi vprašanj na področju varnega in zdravega dela, delodajalec pa se mora z njimi posvetovati o oceni tveganja in ostalih ukrepih, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje pri delu.    

Pravice in dolžnosti delavcev:

Zakon v 49. členu določa pravico in dolžnost delavcev, da so seznanjeni z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva. V nadaljevanju so opisane dolžnosti delavcev za pravilno uporabo delovne opreme, osebne varovalne opreme in drugih sredstev za delo,  obveščanje delodajalcev ali delavcev za varnost in zdravje pri delu v primeru zaznanih škodljivosti, okvar, ki bi lahko ogrozile njegovo varnost in zdravje. Delavec ima pravico do odklonitve dela, če predhodno bi bil seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu, če mu delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravniškega pregleda in če ga ni usposobil za varno in zdravo delo. V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavec ustrezno ukrepa, ob neizogibni nevarnosti pa lahko zapusti delovno mesto. Delodajalec mora delavcu zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, delavec pa se mora pregleda udeležiti.

Prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc:

Zakon uvaja popolno prepoved dela pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Delavec ne sme delati ali biti navzoč na delovnem mestu tudi, če je pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti. Prepoved se nanaša na delovna mesta, na katerih je zaradi večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare to določeno z oceno tveganja.  Delodajalec stanje delavca ugotavlja na način in po postopku, ki ga je predpisal v svojih internih aktih.

Samozaposleni:

Novost tega zakona je definicija samozaposlenih oseb, ki opravljajo dejavnost in ne zaposlujejo in tudi drugače v delovni proces ne vključujejo drugih oseb, kamor so vključeni tudi kmetje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja, pri svojem delu pa mora uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim zahtevam.  Samozaposlene osebe se morajo vključiti v pisni sporazum na skupnem delovišču, sprejeti ukrepe za zagotavljanje varstva pred požarom ter prijavljati inšpekciji dela vse dogodke, kot to velja za delodajalce. 

Trajna hramba vse dokumentacije:

V 61. členu zakona je predpisana trajna hramba vse dokumentacije v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcu, z namenom dokazovanja dejstev v zvezi s posledicami dela, ki se lahko pokažejo šele kasneje. Delodajalec mora v primeru prenehanja predati dokumentacijo Inšpektoratu RS za delo.

Dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog:

Po določbah zakona je potrebno dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog pridobiti le za opravljanje obdobnih preiskav škodljivosti v delovnem okolju ter pregledov in preizkusov delovne opreme, dovoljenje pa se izda za sedem let in ni več trajno. Novost v zakonu je opravljanje nadzora nad izvajanjem strokovnih nalog  pri izvajalcu in naročniku s strani inšpekcije za delo, možen pa bo tudi odvzem dovoljenja za opravljanje strokovnih nalog.

Prekrški:

V členih 76 do 79 so predpisane globe za kršitve delodajalcev, delavcev, samozaposlenih oseb in imetnikov dovoljenj za opravljanje strokovnih nalog.

Spremembe zakona naj bi predvsem spodbudile delodajalce, da bi sami in s svojimi zaposlenimi v večjem obsegu kot sedaj opravljali strokovne naloge varnosti pri delu, odpravljajo pa se tudi nekatere administrativne ovire.