Konec lanskega leta so začele veljati spremembe pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku. V ministrstvu za finance so prepričani, da bo spremenjeni pravilnik omogočal učinkovitejši nadzor nad sivo ekonomijo, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa menijo, da bo učinek novega pravilnika ravno nasproten. 

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, ki velja od 27. decembra lani, pomembneje spreminja pravila gotovinskega plačevanja, še posebej odmevno je znižanje praga gotovinskih plačil dobav blaga in storitev med gospodarskimi subjekti s 420 na največ 50 evrov. Tovrstne spremembe bi bile sprejemljive in smiselne, če bi bile posledica sprejetja novih sistemskih predpisov in če bi predlagatelj utemeljil, da je ukrep nujen za zagotavljanje učinkovitega davčnega nadzora in plačilne discipline, so prepričani v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Z namero o spremembi pravilnika OZS ni bila seznanjena in ga tako pred objavo ni mogla pregledati in avtorjem posredovati svojih pripomb nanj. To je med obrtniki in podjetniki, člani zbornice, povzročilo veliko nezadovoljstva. OZS je svoje neodobravanje takšne prakse izrazila v pismu ministru za finance, v katerem med drugim opozarja, da sprejeti pravilnik  prinaša uporabnikom dodatne stroške in administriranje, kar je v tej gospodarski situaciji težko opravičljivo.

»Pričakujemo, da vsaka sprememba temelji na študiji, ki mora vključevati presojo vseh prednosti in slabosti predlagane ureditve, zlasti iz vidika poslovanja gospodarskih subjektov. V nobenem primeru pa ne moremo pristajati na izvršena dejstva, še posebej kadar menimo, da pozitivnih učinkov ni mogoče pričakovati ali pa so ti povsem nesorazmerni pričakovanim stroškom,« so še zapisali v OZS in ministra Križaniča pozvali, naj preuči možnost zadržanja izvajanja pravilnika in jim omogoči, da izrazijo svoje pripombe in predloge.  

Manj sive ekonomije?

Ministrstvo za finance je v odgovoru na omenjeno neodobravanje OZS pojasnilo, da je ukrep pomemben predvsem z vidika zmanjšanja sive ekonomije in boja proti davčnim utajam, ki predstavljata pomembno orodje za konsolidacijo javnih financ.

»Sprememba limita je bila pripravljena na podlagi ugotovitev DURS, zaznanih pri opravljanju nalog davčne službe, predvsem dejstva, da zavezanci za davek pravilo 23. a člena pravilnika izigravajo na način, da za namen plačila posamezne obveznosti višje vrednosti opravijo več gotovinskih transakcij zaporedoma, pri čemer višina posamezne transakcije ne preseže 420 evrov. Namen spremembe je zagotovitev večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora nad gotovinskim plačevanjem ter sledljivost denarnega toka, prav tako pa ne gre zanemariti vpliva na davčno izvršbo, saj so zavezanci gotovinsko plačevanje z drobljenjem večjih zneskov izkoristili tudi v primeru, ko je imel njihov upnik blokiran račun, in na ukrepanje zoper sivo ekonomijo in preprečevanju dela na črno.

Znesek 50 evrov je določen iz razloga, da se prepreči namerno zniževanje zneskov zgolj zaradi izpolnitve pogojev za gotovinsko plačilo. Z znatnim znižanjem tega zneska se namen lahko doseže, saj zaradi bančnih provizij za posamezno plačilo poslovni subjekti ne bodo motivirani zneske po posameznem računu zmanjševati pod 50 evrov,« pojasnjuje ministrstvo za finance.

Ministrstvo zavrača tudi očitek OZS, da bodo spremembe pravilnika podražile njihovo poslovanje, ker da so provizije pri nakazilu na transakcijski račun ali pri plačilu z bančnimi kraticami strošek, ki znižuje njihovo davčno osnovo.

Poudarili so še, da sta zagotavljanje preglednosti in sledljivosti finančnih transakcij ključna ukrepa proti davčnim utajam in sivi ekonomiji: »Siva ekonomija je namreč tesno povezana z neevidentiranim gotovinskim poslovanjem, saj le-to omogoča številnim davčnim zavezancem, da prikazujejo manjši obseg poslovanja od dejanskega. Za razliko od elektronskega plačevanja, plačilnih kartic ali čekov je gotovina popolnoma anonimna. Medtem ko lahko davčni organ pri negotovinskem poslovanju z vpogledom v transakcijski račun davčnega zavezanca preveri prihodke na podlagi denarnih prilivov, je to pri gotovinskem poslovanju težje, saj pri gotovinskih plačilih ne obstajajo verodostojni kontrolni bančni podatki.« Menijo, da je z vidika poslovanja večine podjetij ekonomsko nelogično, da s svojih računov dvigujejo gotovino, s katero naj bi plačevali blago ali storitve, saj je poslovanje z gotovino zamudnejše in dražje.  

Treba je najti sistemsko rešitev

Kljub pozivu OZS k zadržanju izvajanja pravilnika je ministrstvo za finance sklenilo, da ni utemeljenih razlogov za odlog izvajanja pravilnika, bo pa v prihodnje skupaj z zainteresirano javnostjo spremljalo področje omejevanje gotovinskega poslovanje in če se izkaže za potrebno, tudi začelo potrebne postopke za spremembo pravilnika. Še enkrat naj poudarimo, da je OZS razočarana nad nedavnim sprejetjem pravilnika in si bo v prihodnje prizadevala prepričati ministra za finance, da spremembe pravilnika niso bile pripravljene dovolj premišljeno oziroma da je potrebno poiskati sistemske rešitve za zajezitev sive ekonomije.

Prva priložnost bo že v kratkem, ko se bodo predstavniki OZS sestali z ministrom Križaničem. Za konec še opozorilo, da o podrobnostih spremenjenega pravilnika pišemo tudi v tokratnem Obrtnikovem Svetovalcu.

Eva Mihelič