Anže Logar s. p., Bled: Gradnja čolnov kot način življenja

7. december 2012

Znanje, ki ga je Anže pridobil v Sloveniji in na Finskem, prenaša na mlade, saj želi pomagati pri ohranjanju premične kulturne dediščine lesenih plovil in promovirati delo rokodelcev.  

 

Anže Logar, ki je najprej končal Srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki, pozneje pa nadaljeval študij na oddelku za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je eden redkih na našem koncu Evrope, ki obvlada tradicionalno gradnjo lesenih plovil. Svoje znanje in izkušnje rade volje posreduje tudi drugim, saj želi prispevati k ohranjanju dediščine in k promociji uporabe lesa. Njegov prvotni načrt, da se bo zaposlil v podjetju Lip Radomlje, je hitro padel v vodo, ko je spoznal, da bi zmogel sam zgraditi leseno barko. Dodatno formalno znanje je pridobil na Salpaus Further Education School na Finskem, kjer se je izobraževal v okviru evropskega projekta Oživljanje premične kulturne dediščine. Vodja projekta je bila Irena Leban iz Srednje lesarske šole v Škofji Loki.  

»Triletni študij, ki je potekal po individualnem programu, sestavljenem posebej glede na moje predhodno znanje, sem končal v slabem letu. V tem času sem moral osvojiti štiri izobraževalna področja: navtične materiale, tradicionalne tipe gradenj, računalniško podprto načrtovanje in ročno konstruiranje. Za razliko od našega načina izobraževanja je bila v tem primeru meja med izobraževanjem v učilnici in praktičnim delom skoraj povsem zabrisana. Učilnica je bila hkrati delavnica in takoj, ko sem čoln narisal, sem ga tudi že začel izdelovati. Seznanil sem se z vsemi tipi gradenj tradicionalnih lesenih plovil. V enem letu sem moral za diplomsko delo zgraditi kanu po dotikalni tehniki, tradicionalno finsko barko dolgo 5 metrov po preklopni tehniki in jadrnico, ki je nastala z lepljenjem lesenih kompozitnih konstrukcij,« razloži Anže. Končana diploma je bila hkrati tudi končan projekt, za katerega so dobili projektni partnerji nagrado takratnega ministrstva za šolstvo in šport Zlato jabolko za najboljše izpeljan in dokončan projekt v letu 2006 na področju lesarstva.  

 

Macesnov liker in novoletne lučke

Anže živi v Ljubljani, delavnico pa ima na Bledu. Trenutno pripravlja izdelavo klasičnega čolna Dinghy12. »Čoln smo narisali s pomočjo računalniškega programa, nato pa elemente izrezali na CNC-stroju, zdaj ga je potrebno le še sestaviti. S takšnim pristopom dosežemo veliko natančnost in hitrost gradnje. Preciznost pri izdelavi je izredno pomembna, saj so odstopanja v skladu s pravilnikom o gradnji dinghijev 12 majhna,« razloži Anže, ki potrebuje za izdelavo tovrstnega čolna približno 150 ur; stane pa okoli 5000 evrov.»Kadar ustvarjam, še posebno v projektih, ki so razvojno naravnani, zelo uživam. Živim svoje sanje iz otroštva, delam in pozabim na čas. Gradnja lesenih čolnov ni samo moja služba, ampak moj način življenja,« iskreno pove Anže.  

Njegov prvi večji projekt, je bila gradnja lesenega plovila za plovbo po Ljubljanici. Dve leti je zgrajen skelet barke stal v njegovi delavnici. Ko je naročniku zmanjkalo sredstev, se je Anže odločil, da bo barko dokončal in jo sam postavil na Ljubljanico. Pri oblikovanju barke mu je pomagala oblikovalka Ivana Žigante. Ljubljanica, tako je barki tudi ime, od lanskega septembra vozi turiste in domačine po Ljubljanici. Še posebno decembra je vožnja v soju novoletnih luči čarobna. Je najlepše romantično darilo, ki ga lahko pokloniš ljubljeni osebi. Vstopna točka za goste je pod spomenikom Ivana Hribarja. Vožnja traja od pol ure do 50 minut, odvisno od programa.  

Plovba po Ljubljanici bo ostala del Anžetovega posla, ki pa sicer svoje poslanstvo vidi precej širše. »V čim večji meri želim pomagati pri ohranjanju premične kulturne dediščine lesenih plovil, promovirati delo rokodelcev in ozaveščati ljudi, da je les material prihodnosti in ena izmed redkih surovin, ki jo imamo doma v izobilju. Za rokodelstvo in izdelavo lesenih čolnov želim navdušiti tudi druge mlade in s tem namenom sem že zaposlil fanta, ki ga učim teh spretnosti. Glavni cilj pa je, da bi se lahko dijaki v okviru Srednjelesarke šole v Škofji Loki vpisali prav v program izdelave lesenih čolnov. To je seveda dolgoročni cilj, ki pa je realen in verjamem, da ga bomo s skupnimi močmi dosegli.«  

Vesna Vilčnik

nazaj na vse novice