Franci Jezeršek, Obrtnik leta: »Obletnica poroke je enako pomembna kot Eurobasket«

16. oktober 2013

Ob poplavi intervjujev v medijih, ki so se pojavili ob priznanju Obrtnik leta, vzporedno s tem pa še nedavnim Eurobasketom 2013, kjer so Jezerškovi poskrbeli za profesionalen catering, je bilo Francija Jezerška že skoraj težko vprašati kaj novega. In vendar sem imela ob koncu pogovora občutek, da je bila vsej strokovnosti, znanju in pridnosti navkljub Jezerškovim pot usode že davno začrtana.

 

Od trenutka, ko je Franci ugledal svojo bodočo ženo Sonjo, h kateri ga je, po njegovih besedah, pritegnila kemija, pa do družinskega podjetja s 30-letno tradicijo, v katerem izjemno vlogo igrajo njuni štirje sinovi Rok, Jure, Luka in Martin, sta bili ključni sestavini njihovih življenj hrana in ljubezen. Ali še bolje, ljubezen in hrana. Brez enega in drugega najbrž tudi njihove uspešne družinske in poslovne zgodbe ne bi bilo. Imajo celo svojo družinsko ustavo, v kateri so jasno opredeljene pravice in dolžnostih vseh družinskih članov in njihovih partnerjev. »V družini imamo pristne, čiste, dobre odnose. Že od mladih nog smo sinove, ko so pomagali, plačali enako kot druge zaposlene in še danes družinskih članov ne obravnavamo drugače kot drugih zaposlenih. V službi seveda, popoldan doma je drugače,« se nasmehne Franci. Ob vsem tem prepletanju družinskega in poslovnega življenja bi človek pomislil, da je oboje težko usklajevati. Pa menda ni tako. Glava družine pravi, da gre »z roko v roki« in da to postane način življenja. »Sinove smo že od samega začetka vključevali v delo. Ni bilo pomembno, koliko so delali, ampak da so bili zraven. Ker so bili to srečni dogodki, so se vsi navdušili za ta poklic.«

 

Naročniku pomagamo doseči cilj

»Če nekdo ustanovi podjetje, ko gre za odprtje novih prostorov, če je praznik, osebni, poslovni ali državni, je to nek srečen dogodek. Vedno sem trdil, da je naša naloga pomagati naročniku doseči njegov cilj. To pa ni samo nasititi in napiti ljudi, ampak ustvariti pogoje, da lahko nek podjetnik pokaže svojo pridobitev in pomagati soustvarjati nepozaben dogodek.« Gospod Jezeršek je prepričan, da se uspeh skriva v majhnih stvareh, ki so narejene natančno, strokovno in dosledno. To so tudi vrednote, ki jih najbolj ceni. »Vsak dogodek, pa naj bo velik ali majhen, je za naročnika najpomembnejši. Večerja ob obletnici poroke je enako pomembna kot evropsko prvenstvo v košarki. Isti dan, ko sem prejel priznanje Obrtnik leta, sem bil ob polnoči pri mizi s torto mladoporočencev, ki smo ju gostili. Zato pravim, da gostinstvo ni liter vina. Pomembno pa je, da je vino dobro ohlajeno. Niso pladnji kanapejev, ampak vsak posamezni, ki je narejen z vso skrbnostjo,« poudari Franci Jezeršek, ki je prav zaradi svojega načina razmišljanja in delovanja prejel že kopico nagrad in priznanj. »Priznanje dobimo za delo, ki smo ga že opravili, velik del priznanja pa je tudi obveznost za jutri in vsak naslednji dan. Naziv Obrtnik leta, ki je največje priznanje v slovenski obrti, je seveda še toliko bolj dragoceno, saj ti ga podelijo stanovski prijatelji, sodelavci in znanci.«

 

Strah in pogum, pa napake, ki to niso

Kot Obrtnik leta je Franci Jezeršek še en vzor vztrajnosti, poguma, odločnosti, znanja in pravih odločitev. Pa so bile v njegovem življenju prisotne tudi slabe? »Zagotovo. Pa saj na napakah se tudi učimo. Najprej jih moramo zaznati, se z njimi srečati in si jih priznati, tako sebi kot ljudem, s katerimi sodelujemo. Ker je to pošteno in le tako lahko najdemo tudi korektivne ukrepe, s katerimi jih odpravimo,« je jasen in odločen sogovornik. Pri takšnem klenem značaju odgovor, da se v življenju ni bal širiti posla, ne čudi. Čeprav se človeku ob Jezerškovi ponudbi kar v glavi vrti: Hiša kulinarike v Sori, Dvor Jezeršek, Akademija, catering na terenu ter vsak dan nove ideje in načrti. Teh, kakor kaže, Jezerškovim ne bo zmanjkalo. Večerja na »zajli« (v kabinski žičnici), odprta kuhinja in kuharski tečaji za otroke so samo tri od mnogih novosti. »Ideje so bolj ali manj timsko delo. Vsako jutro se dobimo na kavi, tedensko imamo kolegij strokovnega tima. »Zajla« je sinergija povezovanja več zainteresiranih sodelavcev, ki smo skupaj oblikovali ta produkt,« še pove Franci Jezeršek, ki je tudi sicer rad del družbe, tako domačega kot širšega okolja.

 

Če je branjevk veliko, je dobra ponudba

Od samih začetkov redno sodeluje tudi z Obrtno-podjetniško zbornico. Med drugim je bil predsednik skupščine in podpredsednik sekcije za gostinsko dejavnost. Ob vseh debatah o tem, ali obrtniki potrebujejo zbornico ali ne, je sam prepričan, da je zbornica uspešna toliko, kolikor so uspešni njeni člani. »Zbornico vsekakor nujno potrebujemo, da nas povezuje in lahko enotno nastopamo v odnosu do države. Za sekcije velja enako. Če je sekcija živa in pripravljena na razvoj stroke, potem jo nujno potrebujemo,« je prepričan sobesednik, ki delo sekcije gostincev ocenjuje kot uspešno. Ob pripombi, da to ne pomeni, da ne bi moglo biti še boljše. »Treba je še več razmišljati tudi o promociji v tujini in o tem, kaj storiti, da bo naše delo bolj prepoznavno in cenjeno.« Korak k temu cilju je bil gotovo že narejen z uspešnim projektom Gostilna Slovenija. Kljub temu, da so imeli nekateri gostilničarji pomisleke, da bi se lahko znamka Gostilna Slovenija preveč »razpasla«, je Franci Jezeršek prepričan o nasprotnem. »Če je branjevk veliko, je dobra ponudba, so dobri kupci. Slovenija je hkrati izjemno majhna, po kulinariki pa zelo bogata. Vsaka pokrajina se ponaša s svojimi tipičnimi regionalnimi jedmi, s katerimi je lahko navdušiti. Gostilničar pa se mora odločiti, če se želi resno pridružiti tej zgodbi ali ne. Potrebno je biti kreativen in povezovalen.«

 

Delati mora tisti, ki ne zna organizirati

Franci Jezeršek v Sori ni takšne vrste uspešen obrtnik, da bi ga ljudje gledali postrani ali navzgor. Najbrž zato, ker je dejaven in močno povezan tudi z okoljem, kjer živi. Dva mandata je bil predsednik lokalne skupnosti, s sosedi se redno dobivajo na kostanjevem pikniku, praznujejo okrogle obletnice in se družijo. »Človek je sicer rad kdaj pa kdaj tudi sam. Takrat grem v hribe in sem vesel, da se mi ni treba z nikomer pogovarjati. Če pa sem v družbi, se ne držim ob strani, ampak sem njen sestavni del in sooblikujem dogajanje v skupini,« razloži dobitnik priznanja Obrtnik leta, ki si navkljub obilici dela v vseh preteklih letih nikoli ni dovolil »vzeti dopusta«. »V našem poslu sta organizacija in logistika prav toliko pomembni kot strokovno delo. Delati mora tisti, ki ne zna organizirati,« se nasmehne Franci Jezeršek, ki je tudi svoje sinove naučil, kako se organizirati in najti čas zase. »Nujno je kdaj pa kdaj izklopiti. Menjati okolje in početi povsem drugačne stvari kot v službi. Pogovori o hrani in pijači so sicer vedno prisotni, saj rad dobro jem in sem ljubitelj dobrih vin. Ampak s tem nisem obremenjen in sem na dopustu zadovoljen tudi s sardelicami in kalamari.«

 

Kakšen je dober obrtnik, uspešen poslovnež? »Najprej mora biti zelo samodiscipliniran. Pomembno je, da opravi delo strokovno in natančno. Sam se običajno postavim v vlogo kupca in razmišljam, kot razmišlja kupec. Na podlagi tega razmišljanja skušam zadovoljiti njegove želje in zahteve. Če mi to uspe, je rezultat dela pravi. Je pa treba vzeti v zakup tudi to, da se v tridesetih letih želje in zahteve kupcev spreminjajo. Predvsem pa je vsako zgodbo treba videti na daljši rok.«


 

Vesna Vilčnik

nazaj na vse novice