S programom »Minus 25 %« do prihrankov v času in denarju

7. december 2011

    Države po svetu se v zadnjem času soočajo z mnogimi izzivi. V Sloveniji so se, podobno kot v drugih evropskih državah, skozi finančno in gospodarsko krizo pokazale številne šibke točke v obstoječih sistemih. Pokazalo se je, da so boljši predpisi eden izmed ključnih elementov za doseganje konkurenčnega gospodarstva in vzpostavitve učinkovite in prijazne javne uprave.  

 

Posledično se je Slovenija v sklopu politike boljše zakonodaje spoprijela z aktivnim izvajanjem principov boljše priprave predpisov, s ciljem doseganja višje stopnje konkurenčnosti za mikro, mala in srednja podjetja. S sprejetjem Akcijskega programa znižanja administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012, ki ga je vlada sprejela in potrdila v letu 2009, se v slovenski prostor vnaša nova miselnost priprave boljših predpisov, katerega del je tudi odprava administrativnih bremen in poenostavitev postopkov.  

 

Zakon o varnosti in zdravju pri delu

V programu je bil v okviru delovnopravnega področja izmerjen tudi zakon o varnosti in zdravju pri delu, pri čemer je analiza pokazala, da omenjeni zakon povzroča gospodarstvu za 265 mio EUR administrativnih bremen na leto. Z začetkom veljave novega zakona od 3. decembra se uveljavljajo številne poenostavitve predvsem za mikro in mala podjetja. Med najpomembnejšimi poenostavitvami lahko najdemo naslednje ukrepe:

  • Samozaposleni so izvzeti iz definicije delodajalca; Tako osebam, ki so opredeljene kot samozaposlene osebe (in kmetom, ki ne zaposlujejo drugih oseb) ne bo treba opravljati zdravstvenih pregledov in usposabljanj na področju varnega in zdravega dela, olajšana bo izdelava ocene tveganja.

  •  Poenostavitve pri pripravi izjave o varnosti z oceno tveganja. S spremembami samozaposlenim ni treba izdelati izjave o varnosti in zdravju pri delu, če pri oceni tveganja ni ugotovljena nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.

  •  Izvzetje samozaposlenih za usposabljanje za varno delo ter prvo pomoč. Samozaposlenim osebam se ne bo potrebno usposabljati za varno delo ter za prvo pomoč na delovnem mestu.

  • Opravljanje rednih in preventivnih zdravstvenih pregledov; Po novem se bodo zdravstveni pregledi delavcev izvajali glede na ugotovljena tveganja za varnost in zdravje na delovnem mestu, pri čemer samozaposlene osebe ne bodo zavezane za zdravstvene preglede.

  • Poenostavitve vodenja evidenc; Delodajalcem ne bo potrebno voditi posebnih evidenc, potrebno pa bo hraniti predpisano dokumentacijo.

  •  Določitev strokovnega delavca za opravljanje nalog varnosti pri delu; Z uveljavitvijo novega zakona se bodo delodajalci lahko usposobili za opravljanje nalog varnosti pri delu in jim v ta namen ne bo potrebno zaposliti strokovnega delavca ali najeti zunanje strokovne službe.

  • Obveščanje inšpekcije za delo o nevarnih delih pred začetkom delovnega procesa; Ukinja se 15-dnevni rok za obveščanje inšpekcije za delo pred začetkom del, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Inšpekcijo za delo bo potrebno obvestiti pred začetkom nevarnih del.

  • Prenehanje veljavnosti podzakonskih aktov; Z začetkom veljave novega zakona se bodisi prenehajo uporabljati bodisi prenehajo veljati številni podzakonski akti iz obdobja FLRJ in SFRJ (skupaj 29 aktov).

Ocene prihrankov opravljenih poenostavitev in razbremenitev na predmetnem področju bodo predvidoma znane in objavljene v prvi polovici prihodnjega leta.  

 

Portal »Minus 25 %«

Marca letos se je vlada seznanila z analizo, ki je pokazala, da 71 zakonov oziroma skupno 3.529 predpisov, od tega 996 administrativno obremenjujočih, ki zajemajo 14 vsebinskih sklopov,  povzroča za 1,5 milijarde evrov administrativnih bremen. Ugotovljeno je bilo, da  je za doseganje cilja potrebno bremena znižati za 362 milijonov evrov, pri čemer je treba še posebno pozornost potrebno nameniti zakonskim predpisom s področja okolja in prostora (gradbena dovoljenja, okoljevarstvena dovoljenja itd.), s področja financ (davki in prispevki, trošarine), s področja gospodarstva, delovnega prava in kohezije.

Na podlagi opravljenih analiz na posameznih področjih in predpisih so ministrstva pripravila načrt ukrepov za realizacijo cilja zmanjšanja administrativnih bremen za 25 odstotkov. Vlada je potrdila načrt, ki  zajema 190 predlogov novih ukrepov za zmanjšanje administrativnih bremen za 25 odstotkov do konca leta 2012.

V skladu z načrtom, je Akcijski program že prešel v četrto fazo, v kateri je potrebno izvesti načrtovane ukrepe s spremembo zakonov, podzakonskih aktov, navodil oziroma prakse v poslovanju s poslovnimi subjekti in državljani. Da bi lahko program uspešno končali in realizirali zastavljene cilje, je potrebno v fazo realizacije vključiti tudi zunanje deležnike, predvsem pa podjetnike. Prav zato je ministrstvo za javno upravo v oktobru 2011 vzpostavilo spletni portal www.minus25.gov.si. Portal »minus 25 %« zajema spletno stran, nacionalno podatkovno zbirko meritev administrativnih bremen v predpisih RS in sistem za upravljanje s komentarji.

Portal je namenjen vsem podjetnikom in državljanom, ki v poslovnem procesu ali v vsakdanjem življenju prihajajo v stik z upravnimi postopki, kjer se srečujejo z obveznostmi, ki jih morajo izpolnjevati, da zadostijo zahtevam zakonodaje. Poleg podjetnikov in državljanov je namenjen tudi pripravljavcem predpisov in drugim zaposlenim v državni upravi, ki se srečujejo z upravnimi postopki. Pripravljavci predpisov, širša strokovna in zainteresirana javnost, poslovni subjekti in državljani so tako ključni pri pripravi in uresničitvi zastavljenega cilja projekta. Vsi zainteresirani imajo možnost vpogleda v enotno zbirko zbranih podatkov o administrativnih bremenih v okviru področij, opredeljenih v programu »minus 25 %«, ter priložnost, da preko portala sodelujejo in sooblikujejo področje priprave boljših predpisov s prispevanjem konkretnih predlogov, kaj bi bilo potrebno spremeniti oziroma kaj poenostaviti.

Slavko Patekar, univ. dipl. prav.

Matija Kodra, univ. dipl. ekon.

nazaj na vse novice