Kako se bomo upokojevali v letu 2013?

11. januar 2013
Kakšni so upokojitveni pogoji v letu 2012 in kakšni bi bili zaradi še nedokončanega prehodnega obdobja, ki izhaja iz reformnega in še vedno veljavnega zakona (ZPIZ-1) iz leta 1999, si lahko pogledate v januarski številki revije Obrtnik. To je pomembno predvsem za tiste, ki se bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov še lahko upokojili po starih predpisih. Takšno ugodnost imajo namreč na voljo tisti zavarovanci, ki so že do uveljavitve novega zakona izpolnili vse pogoje za starostno upokojitev po starem zakonu, pa zahtevka še niso vložili, kar je opredeljeno v 391. členu novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). Pod določenimi pogoji imajo možnost upokojitve po starih predpisih tudi zavarovanci, ki imajo na dan 31. 12. 2012 določen status (npr.: uživalec denarnega nadomestila ima status delovnega invalida, itd.), pa mu do upokojitve manjka neko krajše obdobje, kot to izhaja iz 394. člena ZPIZ-2. Zainteresirani si vse te primere lahko pogledajo tudi v decembrski številki revije Obrtnik.


Uvodoma kaže poudariti, da so splošni upokojitveni pogoji v principu enaki za vse kategorije zavarovancev, tako zaposlene delavce, kot tudi tiste, ki so zavarovani iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti. Pomembna razlika pa je v tem, da za delavce zadostujejo že zgolj obračunani prispevki, medtem, ko morajo biti pri obrtniku oz. podjetniku tudi dejansko plačani, sicer se mu obdobje neplačanih prispevkov ne prizna v pokojninsko dobo.


Starostna upokojitev


Za moške bo zaostrovanje upokojitvenih pogojev iz zdajšnjih 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe na 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, potekalo na relativno sprejemljiv način. Zahtevani pogoj 40 let pokojninske dobe je enak sedanjemu, upokojitvena starost pa se dviguje po 4 mesece na leto, tako da bo zahtevanih 60 let obveljalo šele v letu 2018.


Za ženske pa je dvigovanje upokojitvenih pogojev iz letos zahtevanih 57 let in 4 mesece ter 37 let in 9 mesecev pokojninske dobe na 58 let ter 38 let pokojninske dobe, kot bo veljalo v naslednjem letu dokaj ostro in sicer za 8 mesecev pri starostnem pogoju in 7 mesecev pri pogoju pokojninske dobe. V naslednjih letih bo zaostrovanje znosnejše in sicer po 4 mesece na leto, kot je razvidno iz spodaj priložene preglednice. Po preteku prehodnega obdobja, ki se bo končalo leta 2019, bo torej tudi za ženske veljalo 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.


Pogoji za upokojitev s starostjo 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa

 

Možnosti zniževanja upokojitvene starosti

Takšno starostno mejo bo moč znižati na račun otrok, dela pred 18. letom in na račun služenja vojaškega roka.


Upokojitveno starost na račun služenja vojaškega roka bodo lahko znižali le moški in sicer za 2/3 dejanskega služenja, zniževala se bo od 60. leta, vendar največ do 58. leta. Če je zavarovanec dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu starostna meja lahko zniža tudi od 65. leta, toda največ do 63. leta.


Znižanje bo možno tudi na račun otroka in sicer v obsegu 6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva, 26 za tri, 36 za štiri in 48 mesecev za 5 ali več otrok. Toda največ do 57. leta oz. v prehodnem obdobju do 56. leta. Do znižanja je upravičena ženska, razen če je pravico do denarnega nadomestila iz naslova starševstva užival moški. To je torej kar precejšnja sprememba glede na ZPIZ-1, po katerem je bilo tovrstno zniževanje upokojitvene starosti v celoti prepuščeno dogovoru staršev.


Velika pozitivna sprememba ZPIZ-2 pa je zagotovo ta, da se upokojitvena starost lahko zniža na račun dela pred 18. letom, kar velja tako za ženske kot tudi za moške. Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, se upokojitvena starost lahko zniža do 58. leta za moške oz. do 57 leta za ženske oz. v prehodnem obdobju tudi ob nižji pokojninski dobi, kot velja za posamezno leto pri ženskah, celo do 56 let.


V drugi upokojitveni skupini bo zavarovanec, tako moški kot ženska, lahko pridobil pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če bo dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.


Za moške obstajajo takšni upokojitveni pogoji že sedaj, za ženske pa je letos tovrstni upokojitveni starostni pogoj 63 let, zato bo zanje veljalo 3 letno prehodno obdobje.


 

Sedanja upokojitvena skupina 63 let starosti za moške oz. 61 let za ženske in min. 20 let pokojninske dobe se ukinja in se bo v naslednjih nekaj letih pripojila k zgornji upokojitveni skupini (65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe) in sicer z naslednjo dinamiko:

 


Predčasna upokojitev

Značilnost predčasne upokojitve je ta, da bodo upokojitveni pogoji po preteku prehodnega obdobja enaki kot za starostno upokojitev, torej 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe, pri čemer je razlika v tem, da se bo v pokojninsko dobo vštevala tudi dokupljena doba.




Pri tej vrsti upokojitve je nujno potrebno vedeti, da predčasno pokojnino spremljajo malusi, ki so trajne narave in sicer v višini 0,3 % za vsak manjkajoči mesec do »polne« starosti, ki bo v 2013 znašala 63 let in 6 mesecev za moške, ter 61 let in 6 mesecev za ženske, po preteku prehodnega obdobja pa za moške od leta 2016 dalje, za ženske pa od leta 2020 dalje v višini 65 let.


Dokup dobe


Možno bo dokupiti do 5 let zavarovalne dobe, brez navajanja kakršnekoli pravne podlage, kot je to potrebno po sedanji zakonodaji, poleg tega pa bo možen še dodaten dokup obdobij služenja obveznega vojaškega roka. Dokup bo načeloma dražji kot sedaj, saj bo odvisen od zavarovančeve plače oz. njegove zavarovalne osnove, toda osnova za dokup ne more biti nižja od zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v RS.


Izvzem iz zavarovanja in delna upokojitev


Novi zakon ZPIZ-2 končno kot posledico odločbe Ustavnega sodišča RS iz davnega leta 2007 tudi za s.p.-je uzakonja delno upokojitev, ki se bo lahko uveljavila takoj z izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, če ostane zavarovanec v obveznem zavarovanju v obsegu najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko. Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa. Tako odmerjena pokojnina se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5 % kot stimulacija, ker se ni v celoti upokojil, čeprav bi se lahko.


Izvzema iz zavarovanja, kot smo ga do sedaj poznali, torej ne bo več. To pomeni, da nihče več ne bo mogel opravljati svoje dejavnosti po upokojitvi na način, kot je bilo možno pod določenimi primeri do sedaj. Torej, da bi prejemal celotno pokojnino in iz naslova dejavnosti plačeval zgolj pavšalne prispevke. Za tiste, ki so to možnost uveljavili bodisi lani ali v prejšnjih letih, torej pred uveljavitvijo novega zakona, bo veljalo prehodno obdobje 12 mesecev, da se uskladijo z določbami novega zakona. V kolikor tega ne bo storil zavarovanec sam, bo uskladitev lastnosti zavarovanca izvedel ZPIZ po uradni dolžnosti.


Pokojninska osnova


Za izračun pokojninske osnove bo merodajnih 24 zaporednih najugodnejših let zavarovanja, pri čemer bo to spremembo spremljalo ustrezno prehodno obdobje. V letu 2013 znaša obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let.


Dvig najnižje zavarovalne osnove


Najnižja zavarovalna osnova se bo dvignila pri zaposlenih z minimalno plačo, pri s.p.-jih, ki so v prvem zavarovalnem razredu zavarovani od minimalne plače in pri družbenikih, ki so hkrati poslovodne osebe, pa niso zavarovani na drugi podlagi.


Osnova za plačilo prispevkov za zaposlene, ki imajo minimalno plačo, se bo po preteku relativno dolgega prehodnega obdobja, ki se bo končalo leta 2021, dvignila na 60 % povprečne plače. Za ilustracijo kaže pojasniti, da zdajšnja minimalna plača 763,06 EUR predstavlja slabih 51 % povprečne plače. Osnova za obračun prispevka pri zaposlenih z minimalno plačo se bo v prihodnjem letu zvišala zgolj za eno odstotno točko, na 52 odstotkov povprečne plače, kar bo veljalo vse do leta 2017, nato pa se bo vsako leto dvigovala za 2 odstotni točki in končnih 60 odstotkov dosegla šele leta 2021.


Za samostojne podjetnike bo prehod iz zdajšnje minimalne plače na 60 odstotkov povprečne plače nekoliko hitrejši in bo zaključen do leta 2018. V letu 2013 bo sicer najnižja zavarovalna osnova še vedno minimalna plača, saj edino še to leto ostane v veljavi sistem zavarovalnih razredov, v letu 2014 bo znašala 52 % povprečne plače, nato pa se bo vsako leto dvignila za 2 odstotni točki.


Razlog za takšno povišanje najnižje zavarovalne osnove je tako za eno kot drugo kategorijo zavarovancev do neke mere utemeljen. Vsi tisti zavarovanci, ki imajo polno pokojninsko dobo, prejmejo namreč pokojnino odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, ki pa znaša skoraj 60 odstotkov povprečne plače. Takšni upokojenci iz načela solidarnosti dobijo torej za približno 20 odstotkov višjo pokojnino, kot pa so zanjo vplačevali, zato se nam zdi to dokaj korektno, še posebej, ker je predvideno relativno dolgo prehodno obdobje, pa čeprav bo predvsem pri zaposlenih pomenilo dodatno stroškovno obremenitev.


Za družbenike, ki so poslovodne osebe, bi se naj najnižja zavarovalna osnova skozi prehodno obdobje dvignila iz sedanje minimalne pokojninske osnove, ki znaša cca 57 % povprečne plače na 90 % povprečne plače. V letu 2013 in 2014 bo znašala 60 % povprečne plače, nato pa se bo vsako leto dvignila za 5 odstotnih točk, tako da bi se prehodno obdobje končalo leta 2020.


Družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe, naj bi v perspektivi imeli možnost izbire zavarovanja, bodisi na podlagi delovnega razmerja, bodisi kot družbenik-poslovodna oseba, kar sta predlagala OZS in ZDOPS. Takšna zakonska alternativna rešitev je deloma - predvsem zaradi morebitnih težav pri praktičnem izvajanju - odvisna tudi od predlagane rešitve v novem Zakonu o delovnih razmerjih. V delovni verziji predloga novega ZDR je namreč že akceptiran naš predlog, ko naj bi tudi stoodstotni družbenik imel pravico skleniti pogodbo o zaposlitvi »sui generis« v svoji družbi in s tem vzpostaviti delovno razmerje in se posledično vključiti na tej podlagi tudi v pokojninsko in ostala socialna zavarovanja.


S tem v zvezi moramo izpostaviti, da smo pogajalci OZS in ZDOPS skupaj z ostalimi delodajalskimi pogajalci uspeli prepričati vlado in zakonodajalca, da se v dobiček zavarovanca-družbenika, ki predstavlja zavarovalno osnovo, ne bodo vštevale tudi dividende. Dividenda je namreč že sestavni del dobička in predstavlja dohodek iz naslova lastništva.


Glede družbenikov kaže vsekakor novost, na podlagi katere se bo tudi pretežnim lastnikom d. o. o.-jev in s. p.-jem omogočila vključitev v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje in da se tudi podjetnikom omogoči uveljavitev vseh pravic iz naslova invalidskega zavarovanja.


Kakšne prispevke bodo plačevali ostali podjetniki?


V OZS in ZDOPS smo lahko zadovoljni, da je Vlada RS prisluhnila nekaterim našim predlogom, ki smo jih predstavili člani pogajalske skupine, da se delodajalce pretirano dodatno ne obremeni s prispevki. Pozitivno je, da se bo nova metodologija določanja zavarovalne osnove za obračun prispevkov uvajala postopoma in na način, kot sta ga s kompromisnim predlogom oblikovala OZS in ZDOPS, (z upoštevanjem pavšalno priznanega znižanja dobička in posledično zavarovalne osnove).


Sedanji sistem razvrščanja zavarovancev, ki so za obračun prispevkov razvrščeni v enega od osmih zavarovalnih razredov, naj bi veljal še v letu 2013, od leta 2014 naprej pa naj bi individualno določitev zavarovalne osnove predstavljal sicer dobiček zavarovanca, toda znižan za 30 % v letu 2014, za 28 % v letu 2015 in za 25 % v letu 2016, ter nadalje. Vlada je na ta način prisluhnila argumentom OZS in ZDOPS, da bilančni dobiček ne odraža dejanskega dobička oz. dejanskega denarnega toka in da bi obremenitev celotnega dobička s prispevki škodljivo vplivala na investicijsko sposobnost podjetnika, prav tako bi tak način imel negativen vpliv na nujnost dvigovanja cene storitev in izdelkov in s tem zmanjšano konkurenčnost.


V kolikor OZS in ZDOPS ne bi uspeli s svojimi argumenti prepričati vlade, da sprememba metodologije iz sistema sedanjih osmih zavarovalnih razredov v individualno določitev zavarovalne osnove, kot ga je v prvotnem predlogu zakona predlagala vlada, ni ustrezna in da je še nadalje potreben »korekcijski faktor« iz bilančnega v dejanski dobiček, bi se lahko zgodilo, da bi v letu 2013 nekateri plačevali tudi do 67 % višje prispevke. V letu 2013 sistem še vedno ostaja na sedanjih zavarovalnih razredih. V letu 2014 pa bodo, upoštevajoč pri tem novo zakonsko metodologijo, korekcijski faktor oz. pavšalno priznano znižanje dobička in posledično zavarovalne osnove, nekateri sicer malce na slabšem, nekateri zavezanci pa celo malo na boljšem, kar bo veljalo predvsem za tiste, ki so bili s svojo zavarovalno osnovo na začetku posameznega zavarovalnega razreda.


Nižji prispevki za starejše delavce ter pri prvi zaposlitvi in prvi samozaposlitvi


Vsekakor kaže omeniti pozitivne rešitve, da bodo delodajalci oproščeni dela prispevkov v višini 30 % za zaposlene, ki so dopolnili 60 let starosti in v višini 50 % za zaposlene, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Delodajalci bodo oproščeni dela prispevkov tudi v primeru prve zaposlitve nekaterih oseb in sicer tistih, ki še niso dopolnili 26 let starosti in mater, ki skrbijo za otroka do 3. leta otrokove starosti.


Prav tako je v smislu vzpodbujanja samozaposlovanja pomembna novost, da bodo novoustanovljeni s. p.-ji v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 %, v naslednjih 12 mesecih pa v višini 30 %.


Kako v pokoj po starih predpisih?


Tekom pogajanj se je na tem vprašanju iskalo čim širši konsenz socialnih partnerjev. Ob izpolnjevanju določenih pogojev je presečni datum, ki garantira upokojitev po starih predpisih 31. 12. 2012, če so ob tem seveda izpolnjeni nekateri dodatni pogoji, katere sem predstavil v zadnji (decembrski) številki Obrtnika.


Tako, kot se je to zgodilo že pred dvema letoma pri Pahor-Svetlikovem zakonu, je tudi tokrat veliko zavarovancev, ki so na raznorazne načine poskušali pridobiti garancijo za upokojitev po starih predpisih.


Seveda se bodo po starih predpisih lahko upokojili tudi vsi tisti, ki so do uveljavitve novega zakona izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po starih predpisih, če seveda ne bodo uveljavljali bonitet, ki jih prinaša novi ZPIZ-2, saj bi s tem vstopili v novi sistem v celoti.


Dušan Bavec, univ. dipl. prav., svetovalec SC OZS


nazaj na vse novice