V zvezi z izpolnjevanjem obrazca »Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti«, nam postavljate številna vprašanja in na najbolj pogosta med njimi bomo poskušali odgovoriti v nadaljevanju. Pri tem je treba poudariti, da je davčni obračun za samostojne podjetnike letos novost, prav tako pa so številne novosti v zvezi s prihodki in odhodki, ki se zajemajo v davčni obračun oziroma ki se iz njega izvzamejo, zato se dejanski problemi oziroma vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem obrazca zares kažejo šele zdaj, ko poskušamo ta obrazec izpolniti z ustreznimi podatki.

Kot vam je znano, je bil v Uradnem listu št. 123/05 objavljen Pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, skupaj z obrazcem, prilogami in metodologijo za izpolnjevanje obrazca. Prav zaradi številnih vprašanj in različnih interpretacij glede načina določitve oziroma izračuna vrednosti posameznih rubrik je bil sprejet in v Uradnem listu št. 21/06 objavljen nov pravilnik skupaj z obrazcem, prilogami in metodologijo za izpolnjevanje obrazca. Pri tem naj poudarimo, da bo Davčna uprava republike Slovenije po zagotovilu generalnega direktorja obravnavala kot pravilno oddane tudi tiste davčne obračune, ki so bili oddani na prvotnem obrazcu in v katerem so bile posamezne sporne postavke izračunane v skladu s prvotno metodologijo. Pri tem je mišljen predvsem izračun predhodne akontacije za leto 2006, ki so ga nekateri zaradi nekoliko nejasnega navodila izvedli z uporabo dohodninske lestvice iz 116. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-1), pravilno pa je uporabiti dohodninsko lestvico iz 134. člena ZDoh-1.

Zdaj pa si poglejmo odgovore na nekatera najbolj pogosto zastavljena vprašanja.

Kako izračunam davčno obveznost za leto 2005? Katero lestvico uporabim? Kako izračunam obveznost za doplačilo akontacije dohodnine?

Za izračun davčne obveznosti (rubrika 17 - akontacija dohodnine) iz osnove (rubrika 16)  uporabimo dohodninsko lestvico iz 134. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-1), ki jo najdete v članku Iztoka Mohoriča.

Za zgled 1 vzemimo primer samostojnega podjetnika iz članka Iztoka Mohoriča, o katerem imamo naslednje podatke:

• v letu 2005 je znašala njegova obveznost iz predhodne akontacije za leto 2005 40.000 tolarjev, ki jih je plačeval v štirih trimesečnih obrokih po 10.000 tolarjev; od tega zadnji obrok, ki je sicer zapadel v plačilo 10.1.2006, še ni bil plačan;
• davčna osnova po obračunu (rubrika 16) za leto 2005 znaša 2.300.000 tolarjev,
• akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (rubrika 17) glede na lestvico iz 134. člena ZDoh-1 znaša 538.000 tolarjev, izračunali pa smo jo na naslednji način:

Davčna osnova 2.300.000 pade v drugi dohodninski razred, torej znaša dohodnina  208.000 + 33% od 1.000.000 = 538.000 tolarjev,

- obveznost za doplačilo akontacije (ob predpostavki, da so rubrike 18, 19 in 21 prazne) znaša 498.000 tolarjev (538.000 - 40.000), vpišemo pa jo v rubriko 23.

Pri tem naj opozorimo, da v rubriko 22 vpišete znesek obračunane predhodne akontacije za leto 2005 ne glede na to, ali so bili vsi obroki predhodne akontacije za leto 2005 tudi dejansko plačani ali ne. V prvotnem obrazcu, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 123/05, je bila namreč rubrika 22 poimenovana »vplačane predhodne akontacije« in marsikdo je menil, da zato v rubriko 22 vpisujemo le dejansko plačane zneske predhodne akontacije (torej dejansko plačane obroke). Če bi se torej samostojni podjetnik iz našega gornjega zgleda ravnal po metodologiji za izpolnjevanje starega obrazca, objavljenega v Uradnem listu št. 123/05, bi torej v rubriko 22 vpisal znesek 30.000, saj je do sestave davčnega obračuna dejansko plačal le tri obroke predhodne akontacije po 10.000 tolarjev. Pravilno pa je vpisati vse štiri obračunane obroke, torej 40.000.

Obveznost za doplačilo akontacije davka od dohodka iz dejavnosti za leto 2005, ki je vpisana v rubriki 23, zapade v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna. Če boste torej davčni obračun davčni upravi oddali 31. 3. 2006, boste obveznost za doplačilo akontacije davka od dohodka od dejavnosti morali poravnati do 30. 4. 2006. Če pa boste davčni obračun oddali primeroma 15. 3. 2006, boste morali obveznost poravnati do 14. 4. 2006. Če pa ste v podobni situaciji kot samostojni podjetnik iz našega zgleda, ki še ni plačal zadnjega obroka predhodne akontacije za leto 2005, ki je zapadel v plačilo 10. 1. 2006, priporočamo, da tudi morebitne neplačane obroke čim prej plačate, saj vam bo davčna uprava v nasprotnem primeru obračunala zakonite zamudne obresti, lahko pa zaradi neplačanih davčnih obveznosti začne tudi s postopkom davčne izvršbe.

Kako izračunam obroke predhodne akontacije za leto 2006? Katero lestvico uporabim?

Če ste poslovali vseh 12 mesecev v letu 2005, lahko v rubriko 25 prepišete kar znesek iz rubrike 16, v rubriko 26 pa znesek iz rubrike 17. Če znaša akontacija dohodnine za leto 2005 (znesek v rubriki 26 oziroma 17) več kot 100.000 tolarjev, boste predhodno akontacijo za leto 2006 plačevali v dvanajstih mesečnih obrokih, če znaša akontacija dohodnine za leto 2005 manj kot 100.000 tolarjev, pa boste predhodno akontacijo za leto 2006 plačevali v štirih trimesečnih obrokih. Če vzamemo za primer podatke iz zgleda 1, v katerem znaša akontacija dohodnine za leto 2005, s tem pa tudi predhodna akontacija za leto 2006 538.000 tolarjev, boste predhodno akontacijo za leto 2006 plačevali v dvanajstih mesečnih obrokih po 44.833 tolarjev (538.000 deljeno z 12).

Če pa ste začeli dejavnost opravljati v letu 2005 in niste poslovali vseh 12 mesecev, si izračun predhodne akontacije dohodnine oglejte v enem od odgovorov v nadaljevanju tega članka.

Kaj vse bom moral plačati po oddaji davčnega obračuna in kdaj?

V letošnjem letu bo marsikaterega samostojnega podjetnika znesek vseh davčnih obveznosti, ki jih bo moral izpolniti do 30. 4. 2006, presenetil. Govorimo seveda predvsem o tistih samostojnih podjetnikih, ki ste v davčnem obračunu v rubriki 23 izkazali obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ste ugotovili, da boste v letu 2006 plačevali višje obroke predhodne akontacije kot v letu 2005. To namreč pomeni dvoje:

• v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna (najpozneje 30. 4. 2006) boste morali plačati obveznost iz rubrike 23 davčnega obračuna,
• do 10. 4. 2006 boste morali plačati obrok predhodne akontacije, ki zapade 10. 4. 2006 (obrok za marec 2006), ter razliko med višino obrokov predhodne akontacije za leto 2006, kot je izračunana v davčnem obračunu v rubriki 27 oziroma 28, in višino obrokov, kot ste ju dejansko plačali za meseca januar in februar 2006 (plačali ste obroka v enakem znesku, kot ste ju plačevali v letu 2005).

Če vzamemo za primer samostojnega podjetnika iz našega zgleda 1, bo moral po oddaji davčnega obračuna plačati:

• 498.000 tolarjev kot obveznost za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2005 (538.000 - 40.000 = 498.000) v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna oziroma najpozneje do 30. 4. 2006,
• mesečni obrok predhodne akontacije dohodnine za leto 2006 v višini 44.833 tolarjev, ki zapade 10. 4. 2006 (obrok za marec 2006),
• razliko med višino obrokov predhodne akontacije za leto 2006, ugotovljeno v davčnem obračunu (to je 44.833 tolarjev), in dejansko plačanimi obroki za meseca januar in februar 2006. Vendar pa: ker je samostojni podjetnik iz našega zgleda v letu 2005 plačeval trimesečne obroke po 10.000 tolarjev, v letu 2006 pa do oddaje davčnega obračuna nadaljuje z enakim načinom plačevanja obrokov kot v letu 2005, to pomeni, da v letu 2006 še ni plačal nobenega obroka, saj prvi trimesečni obrok zapade v plačilo 10. 4. 2006. Ker iz davčnega obračuna za leto 2005 izhaja, da mora v letu 2006 plačevati mesečne obroke predhodne akontacije v višini 44.833 tolarjev, to pomeni, da bo moral 10. 4. 2006 poleg obroka za mesec marec 2006 plačati tudi obroka za januar in februar 2005 v celoti (2 x 44.833 = 89.666 tolarjev).

Skupno bo torej samostojni podjetnik iz našega zgleda moral do 10. 4. 2006 plačati 134.499 tolarjev iz treh obrokov predhodne akontacije za leto 2006 ter najpozneje do 30. 4. 2006 tudi 498.000 tolarjev iz obveznosti za doplačilo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2005 (poračun po davčnem obračunu). Kot smo že predhodno poudarili, pa mora čim prej poravnati tudi zadnji tromesečni obrok predhodne akontacije za leto 2005 v višini 10.000 tolarjev, ki je zapadel 10. 1. 2006, plačan pa še ni bil.

Pa še priporočilo!

Ker znesek vseh navedenih obveznosti ni zanemarljiv, je smiselno, da samostojni podjetnik, ki meni, da vseh navedenih obveznosti ne bo mogel plačati v predpisanih rokih oziroma da bi bilo zaradi plačila davčnih obveznosti ogroženo njegovo poslovanje ali celo preživljanje, s pisno vlogo zaprosi davčno upravo, da mu omogoči obročno odplačilo davčne obveznosti ali odlog plačila. V skladu z najnovejšimi spremembami Zakona o davčnem postopku je namreč možen odlog plačila davčne obveznosti do 24 mesecev oziroma obročno odplačilo v največ 24 zaporednih mesečnih obrokih.

Kako je z vračilom preveč plačane predhodne akontacije za leto 2005? Kako ravnam, če so obroki predhodne akontacije za leto 2006 nižji od obrokov, ki sem jih plačeval v letu 2005?

Če ste v letu 2005 plačali več predhodne akontacije, kot znaša vaša davčna obveznost, ugotovljena v davčnem obračunu v rubriki 17, povečana za vrednost postavke 19 ter zmanjšana za vrednosti postavk 18 in 21, boste preveč plačani znesek izkazali v rubriki 24. Če ta znesek presega 2.500 tolarjev, vam ga bo davčna uprava vrnila po uradni dolžnosti (torej vam ni potrebno vlagati posebnega zahtevka) v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna.

Če je vaša davčna obveznost, ugotovljena v rubriki 17, manjša od predhodne akontacije, ki ste jo plačali za leto 2005, bodo obroki predhodne akontacije, ki jih boste plačevali v letu 2006, nižji od obrokov predhodne akontacije, ki ste jih plačevali v letu 2005. Ker pa enake obroke kot v letu 2005, plačujete tudi v letu 2006 do davčnega obračuna, s katerim ugotovite novo višino obrokov, to pomeni, da boste obroka za meseca januar in februar plačali v previsokem znesku. Vendar pa vam - za razliko od zneska preveč plačane akontacije dohodnine za leto 2005, ugotovljeno v davčnem obračunu v rubriki 24, ki vam jo bo davčna uprava vrnila - preveč plačanih obrokov predhodne akontacije za meseca januar in februar 2006 davčna uprava ne bo vrnila, niti razlike ne boste mogli poračunati pri obroku za mesec marec 2006, pač pa si boste preveč plačani znesek poračunali tako, da boste sorazmerno zmanjšali preostale obroke, ki jih boste plačali za leto 2006 (torej obroke za mesece od marca do decembra 2006).

Oglejmo si zgled 2:

• Samostojni podjetnik je za leto 2005 plačal predhodno akontacijo v skupnem znesku 720.000 tolarjev (12 mesečnih obrokov po 60.000),
• v davčnem obračunu za leto 2005 je izkazal osnovo za davek v višini 2.300.000 SIT (rubrika 16), kar pomeni, da znaša njegova obveznost za davek glede na lestvico iz 134. člena ZDoh-1 538.000 tolarjev (rubrika 17),
• obroki predhodne akontacije za leto 2006 znašajo 44.833 tolarjev (538.000 deljeno z 12),
• za meseca januar in februar 2006 je plačal obroka predhodne akontacije v višini 60.000 tolarjev.

Če bi samostojni podjetnik vseh 12 obrokov predhodne akontacije za leto 2006 plačal v enaki višini, bi torej plačeval obroke po 44.833 tolarjev. Ker pa je za januar in februar 2006 plačal preveč (dva obroka po 60.000 tolarjev), si bo preveč plačani znesek poračunal tako, da bo sorazmerno zmanjšal preostalih 10 obrokov. To pomeni, da preostalih 10 obrokov ne bo plačal v višini 44.833 tolarjev, pač pa v višini 41.800 tolarjev. Višino preostalih 10 obrokov smo izračunali na naslednji način:

(538.000 - 2 x 60.000) / 10 = 41.800.

Samostojni podjetnik iz zgornjega zgleda bo torej prvi naslednji obrok po oddaji davčnega obračuna (obrok za marec 2006, ki zapade v plačilo 10. 4. 2006) in vse preostale obroke predhodne akontacije za leto 2006 plačal v višini 41.800 tolarjev.

Kako izračunam obroke predhodne akontacije za leto 2006, če sem z opravljanjem dejavnosti začel v letu 2005 in nisem posloval vseh 12 mesecev?

Za izračun obrokov predhodne akontacije za leto 2006 v takšnem primeru je potrebno v davčnem obračunu ugotovljeno davčno osnovo (rubrika 16) preračunati na letno raven (znesek vpišemo v rubriko 25) in zatem z uporabo dohodninske lestvice iz 134. člena ZDoh-1 izračunati ustrezni znesek davka (znesek vpišemo v rubriko 26). Če izračunani znesek davka iz rubrike 26 znaša več kot 100.000 tolarjev, izračunamo mesečni obrok akontacije tako, da izračunani znesek davka delimo z 12 (znesek vpišemo v rubriko 27). Če pa izračunani znesek davka ne presega 100.000 tolarjev, delimo znesek s 4 in tako dobimo višino trimesečnega obroka predhodne akontacije za leto 2006 (znesek obroka vpišemo v rubriko 28).

Oglejmo si zgled 3:

• Samostojni podjetnik je začel z opravljanjem dejavnosti dne 1. 5. 2005, kar pomeni, da je v letu 2005 posloval le 8 mesecev,
• v 8 mesecih poslovanja je ustvaril dobiček (davčno osnovo) v višini 2.300.000 tolarjev (rubrika 16),
• za leto 2005 znaša njegova davčna obveznost 538.000 tolarjev.

Samostojni podjetnik iz zgleda 1, ki je enak znesek davčne osnove (torej 2.300.000 tolarjev) ustvaril v 12 mesecih, bo za leto 2005 plačal tudi enak znesek davka (torej 538.000 tolarjev), vendar ne bo plačeval enakega zneska obrokov predhodne akontacije. Samostojni podjetnik iz zgleda 1 bo plačeval mesečne obroke v višini 44.833 tolarjev, samostojni podjetnik iz tega zgleda, ki je v letu 2005 posloval le 8 mesecev, pa bo plačeval mesečne obroke v višini 80.250 tolarjev. Višino obrokov izračunamo na naslednji način:

• davčna osnova, preračunana na letno raven (rubrika 25), znaša 3.450.000 tolarjev (2.300.000 deljeno z 8 krat 12 = 3.450.000);
• davek na davčno osnovo 3.450.000 tolarjev (rubrika 26) znaša 963.000 tolarjev (617.200 + 38% x (3.450.000 - 2.540.000));
• predhodna akontacija davka za leto 2006 torej znaša 963.000 tolarjev, mesečni obrok te akontacije (rubrika 27) pa 80.250 tolarjev (963.000 / 12).

Katere zneske iz obrazca »Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti« vnesem v obrazec »Napoved za odmero dohodnine za leto 2005« in kam?

Glede na to, da davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodkov iz dejavnosti ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v obrazcu »Napoved za odmero dohodnine za leto 2005« izpolnjujete rubriki pod oznako 2100. V prvo rubriko (»dohodek«) vpišete znesek iz rubrike 16 (znesek 2.300.000 iz našega zgleda 1), v drugo (»akontacija v RS«) pa znesek iz rubrike 17 (znesek 538.000 iz našega zgleda 1). Torej: kot plačana akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2005 (»akontacija v RS«) se vpiše obračunana akontacija dohodnine, ne glede na to ali ste do trenutka, ko izpolnjujete obrazec »Napoved za odmero dohodnine za leto 2005« celotno akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti (vsi obroki predhodne akontacije, ki ste jih plačali v letu 2005, in razlika iz rubrike 23 obrazca) že plačali ali ne. Pri odmeri dohodnine za leto 2005, opravljeni na podlagi napovedi za odmero dohodnine za leto 2005, se vam bo namreč akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti upoštevala kot plačana, kar pomeni, da v znesku davčne obveznosti, navedenem na odločbi o odmeri dohodnine za leto 2005, ne bo upoštevan znesek morebitno neplačane akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Razliko akontacije dohodnine, ugotovljeno v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (poračun), in morebitne neplačane obroke predhodne akontacije, ki so zapadli v plačilo že v letu 2005 oziroma zadnji od njih dne 10. 1. 2006, boste morali plačati posebej, in sicer: razliko, ugotovljeno v davčnem obračunu, v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna, morebitne neplačane obroke predhodne akontacije za leto 2005 pa - glede na to, da je zadnji od njih zapadel v plačilo že 10. 1. 2006 - čim prej.

Ali imam možnost pri davčnem obračunu uveljavljati davčne olajšave?

Obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, je, kot že ime samo pove, obračun tistega dela udejstvovanja samostojnega podjetnika, ki se nanaša izključno na njegovo podjetniško dejavnost. To pomeni, da si pri davčnem obračunu ne more obračunati olajšav, ki mu glede na določbe Zakona o dohodnini pripadajo kot fizični osebi (splošna olajšava, posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, olajšava za različne namene). Te olajšave lahko samostojni podjetnik uveljavlja v »Napovedi za odmero dohodnine«, medtem ko lahko v davčnem obračunu uveljavlja vse tiste olajšave, ki mu pripadajo na podlagi opravljanja dejavnosti - torej olajšavo za investiranje, olajšavo za zaposlovanje, olajšavo za zavezanca invalida, olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za zaposlene delavce in olajšavo za donacije.

Za večino samostojnih podjetnikov, ki poleg dohodkov iz opravljanja dejavnosti nimajo drugih zneskovno pomembnih virov dohodkov, bo dejstvo, da pri davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne morejo uveljavljati olajšav, ki jim pripadajo kot fizičnim osebam, pomenilo, da bodo na podlagi davčnega obračuna plačali večji znesek akontacije dohodnine, kot bo znašala njihova obveznost po odločbi o odmeri dohodnine. Davčna uprava jim bo tako v 30 dneh po vročitvi odločbe o odmeri dohodnine za leto 2005 morala vrniti preveč plačani znesek. Oglejmo si to na primeru samostojnega podjetnika iz članka Iztoka Mohoriča, ki je v davčnem obračunu izkazal prihodke iz opravljanja dejavnosti v višini 2.300.000 tolarjev in od te davčne osnove plačal davek v višini 538.000 tolarjev. V napovedi za odmero dohodnine pa poleg prihodkov iz opravljanja dejavnosti izkazuje še:

• katastrski dohodek v višini 100.000 tolarjev,
• dohodek od obresti v višini 450.000 tolarjev.

Ta samostojni podjetnik pri napovedi za odmero dohodnine uveljavlja tudi naslednje olajšave:

• splošno olajšavo v višini 564.400 tolarjev,
• posebno olajšavo za tri vzdrževane otroke v višini 1.679.400 tolarjev,
• olajšavo za različne namene v višini 48.300 tolarjev (2 % osnove za dohodnino).

Z odločbo o odmeri dohodnine mu bo ugotovljena obveznost za dohodnino v višini 19.664 tolarjev. Ker je po davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz opravljanja dejavnosti že plačal akontacijo v višini 538.000 tolarjev, pomeni, da mu bo davčna uprava v 30 dneh po vročitvi odločbe o odmeri dohodnine vrnila 518.336 tolarjev (538.000-19.664).

Samostojni podjetniki bi bili vsekakor v boljšem položaju, če bi si lahko obračunavali in izplačevali plačo, saj bi si pri tem lahko mesečno obračunali ustrezni znesek splošne olajšave in posebne olajšave za vzdrževane družinske člane - na enak način, kot se obračuna zaposlenim, vendar pa trenutni status samostojnega podjetnika tega ne omogoča.

Ali je za davčne namene obvezno odpisati celotno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, katerih vrednost ne presega 500 evrov? Ali moram ta sredstva izkazovati med osnovnimi sredstvi? Ali imam pravico za ta sredstva uveljavljati olajšavo za investiranje?

Vaše knjigovodske evidence morate voditi v skladu z določili Slovenskih računovodskih standardov, kar pomeni, da morate vsa opredmetena osnovna sredstva izkazovati med opredmetenimi osnovnimi sredstvi in od njih obračunavati amortizacijo v skladu z izbrano metodo amortiziranja. Za davčne namene pa velja, da lahko (ni pa obvezno!) vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamična vrednost ne presega tolarske protivrednosti 500 evrov, v celoti vštejete med davčno priznane stroške v letu nabave. Treba pa je upoštevati dejstvo, da boste v prihodnosti morali biti pozorni na to, da boste pravilno izkazovali stroške amortizacije oziroma da boste pri sestavi davčnih obračunov za prihodnja davčna obdobja iz stroškov amortizacije, ugotovljenih v skladu z izbrano metodo amortiziranja, izločili stroške amortizacije, ki se bodo nanašali na tista osnovna sredstva, katerih vrednost ste v davčnem obračunu za leto 2005 v celoti vnesli med davčno priznane stroške.

Oglejmo si zgled 4:

Samostojni podjetnik je aprilu 2005 nabavil 7 opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamična nabavna vrednost je 100.000 tolarjev, ocenjena življenjska doba pa 5 let. Amortizacija teh sredstev se bo obračunavala po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z letno stopnjo amortizacije 20 %. Samostojni podjetnik se odloči, da bo zaradi čim večjega znižanja davčne osnove davčnega leta 2005 nabavno vrednost 7 osnovnih sredstev, katerih posamična vrednost ne presega 500 evrov, za davčne namene v celoti odpisal. Skupno bo torej med stroške amortizacije vštel 700.000 tolarjev (7 x 100.000), ta znesek pa bo v davčnem obračunu vpisal v rubriko 7.4. Ker pa je del nabavne vrednosti teh osnovnih sredstev vštet tudi že v stroške amortizacije, obračunane v skladu s SRS, mora v davčnem obračunu to obračunano amortizacijo izločiti iz davčno priznanih stroškov. Ker je torej samostojni podjetnik v skladu s SRS glede na izbrano metodo amortiziranja in amortizacijsko stopnjo (20 %) od navedenih osnovnih sredstev obračunal amortizacijo v skupnem znesku 93.333 tolarjev (7 x 100.000 x 20% x 8 /12), bo ta znesek vpisal v rubriko 6.22. Znesek amortizacije, ki ga bo samostojni podjetnik za ta sredstva obračunal v prihodnjih letih do izteka amortizacijske dobe, v teh letih ne bo davčno priznan strošek, kar pomeni, da bo znesek v posameznem letu obračunane amortizacije za ta sredstva samostojni podjetnik prav tako vpisoval v rubriko 6.22. Samostojni podjetnik iz opisanega primera bo torej v davčnih obračunih za leta 2006, 2007, 2008 in 2009 v rubriko 6.22. vpisal znesek 140.000 tolarjev (7 x 100.000 x 20 %), v davčnem obračunu za leto 2010 pa znesek 46.667 tolarjev (7 x 100.000 x 20 % x 4 /12).

Olajšavo za investiranje pa samostojni podjetnik vsekakor lahko uveljavlja, in to ne glede na dejstvo, da je nabavno vrednost osnovnih sredstev za davčne namene v letu nabave v celoti vštel med davčno priznane odhodke. Če olajšave ne more v celoti izkoristiti v davčnem obračunu za leto 2005, pa jo lahko tudi izkoristi v naslednjih davčnih obdobjih.

Ali se obresti na sredstva na TRR in zamudne obresti, ki so mi jih plačali kupci zaradi zamud pri plačilih računov, vštevajo v davčno osnovo davka od dohodka iz dejavnosti ali pa se obdavčujejo kot dohodek iz premoženja?

Glede na določila Zakona o dohodnini se kot prihodek iz opravljanja dejavnosti ne štejejo obresti, dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, določeni pogoji in način poslovanja z njimi, ter obresti, kot so določene v poglavju III.4.3. zakona - te pa so: obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega zavarovanja. Navedene obresti oziroma dohodke je torej potrebno izvzeti iz davčnega obračuna samostojnega podjetnika in jih izkazati v napovedi za odmero dohodnine. V davčnem obračunu znesek teh izvzetih obresti oziroma dohodkov vpišete v rubriko 2.4. Glede ostalih obresti, ki jih ni mogoče uvrstiti med zgoraj navedene obresti oziroma dohodke, pa velja, da se obravnavajo kot prihodek iz opravljanja dejavnosti in jih v davčnem obračunu ni potrebno izvzeti. Tu so seveda mišljene predvsem obresti na denarna sredstva, ki jih imate na vašem transakcijskem računu, ter zamudne obresti, ki ste jih obračunali vašim kupcem za zapoznela plačila njihovih obveznosti. Naj pa poudarimo, da v primeru, če ste sredstva z vašega transakcijskega računa naložili kot depozit pri banki (na podlagi posebne pogodbe oziroma dogovora), prejete obresti na ta depozit sodijo med tiste obresti, ki predstavljajo dohodek iz premoženja in jih je potrebno iz davčnega obračuna izvzeti.

Avtor: Janja Perme, univ. dipl. ekon. spec. rev.