Osnovne značilnosti statusa s.p.

Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.

Osnovne značilnosti s.p. so:

• trajno in samostojno se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, katere namen je pridobivanje dobička;
• za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebuje ustanovnega kapitala;
• za svoje poslovanje jamči z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da nima ločenega poslovnega in zasebnega premoženja;
• lahko je kdorkoli, ki izpolnjuje predpisane pogoje: oseba, ki je kje drugje v delovnem razmerju, študent, upokojenec;
• opravlja lahko vse dejavnosti, razen tistih, ki so prepovedane z zakoni, in v številu dejavnosti ni omejen; lahko jih opravlja toliko, za kolikor izpolnjuje pogoje,
• zaposluje lahko neomejeno število delavcev;
• posluje preko transakcijskih računov (TRR) pri izbranih poslovnih bankah; prosto razpolaga z gotovino (zanj ne veljajo obvezni pologi na TRR, dvigi so nedokumentirani).

Davčna zakonodaja in načini vodenja poslovnih knjig

Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti in stopnja davka

Na podlagi zakona o dohodnini se v osnovo za dohodnino med drugim všteva tudi dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti samostojnih podjetnikov in ostalih zasebnikov, in sicer v višini, od katere je bil odmerjen davek od dohodkov iz dejavnosti.

Zavezanec za dohodnino je med drugim tudi fizična oseba, ki doseže dohodek z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pa med drugim pomeni tudi opravljanje vsake podjetniške dejavnosti. S tem so mišljeni tako samostojni podjetniki posamezniki kot ostali zasebniki, ki začnejo opravljati dejavnost na podlagi priglasitve oziroma vpisa v ustrezno evidenco. Pod pojmom zavezanec oziroma zasebnik (ta termin uporablja davčna zakonodaja) je mišljen tako samostojni podjetnik posameznik kot tudi ostali zasebniki (npr. zasebno zdravstvo, odvetniki, notarji), ki po statusu niso samostojni podjetniki.

Stopnje davka od dohodkov iz dejavnosti so progresivne, lestvica, po kateri se obdavčuje dobiček samostojnega podjetnika oziroma zasebnika, pa je sestavni del zakona o dohodnini.

Pri samostojnem podjetniku oziroma ostalih zasebnikih, se za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov za davčne namene uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

Vodenje poslovnih knjig pri samostojnih podjetnikih in ostalih zasebnikih

Zasebniki, ki vodijo poslovne knjige po SRS 39

S Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti (v nadaljevanju: pravilnik o poslovnih knjigah), se od 1. januarja 2005 naprej določajo vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki so jih dolžne voditi osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnost.

Iz določb omenjenega pravilnika pa izhaja tudi pravilo, da se za samostojne podjetnike in ostale zasebnike, glede sistema vodenja poslovnih knjig, sestavljanja letnih poročil, vodenje poslovnih knjig in evidenc, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša na s.p., slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodskih standardi in ostale določbe pravilnika o poslovnih knjigah.

Zakon o gospodarskih družbah predpisuje za samostojne podjetnike (na podlagi določb pravilnika o poslovnih knjigah je ta obveznost predpisana tudi za ostale zasebnike) obveznost vodenja poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Če pa na podlagi zadnje odmerne odločbe za davek iz dejavnosti le-ti ne prekoračijo dveh od spodaj naštetih kriterijev, lahko vodijo poslovne knjige tudi po sistemu enostavnega knjigovodstva (z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah (maja 2004) se je ohranila možnost vodenja poslovnih knjig pod spodaj navedenimi merili tudi v naslednjih letih).

Ta merila so:

• da povprečno število zaposlenih ne presega 3,
• da so letni prihodki nižji od 10.000.000 tolarjev,
• da povprečna vrednost aktive v obračunskem letu (izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan obračunskega leta) na presega 6.000.000 tolarjev.

Za začetnike ta merila seveda (še) ne veljajo, zato lahko sami izbirajo, na kakšen način bodo vodili svoje poslovne knjige.

O izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig za naslednje odmerno leto (enostavno, dvostavno knjigovodstvo) je treba najkasneje do konca tekočega leta oziroma v 8 dneh po pričetku poslovanja pisno obvestiti pristojni davčni organ.

a) enostavno knjigovodstvo samostojnih podjetnikov in ostalih zasebnikov vsebuje naslednje evidence:

• knjigo prihodkov in odhodkov
• knjigo ostalih terjatev in obveznosti
• register osnovnih sredstev
• evidenco knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika

b) dvostavno knjigovodstvo samostojnih podjetnikov in ostalih zasebnikov pa vsebuje:

• dnevnik in glavno knjigo kot temeljne poslovne knjige,
• analitične evidence in druge poslovne knjige (materialno, blagovno knjigovodstvo, blagajniško poslovanje) kot pomožne knjige.

Ne glede na način vodenja poslovnih knjig (odvisno od dejavnosti, ki jo opravljajo) vodijo samostojni podjetniki in ostali zasebniki tudi:

• knjige in evidence, ki jih določajo predpisi o davku na dodano vrednost (velja le za tiste davčne zavezance, ki so identificirani za namene DDV),
• knjige in evidence, ki jih določajo predpisi o trgovini.

Zavezanci, ki ne vodijo poslovnih knjig po SRS

To so vsi tisti, ki lahko po 1. januarju 2005 na podlagi novih kriterijev, opredeljenih v zakonu o dohodnini, ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25% ustvarjenih prihodkov. Za njih ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig; prihodek po plačani realizaciji ne presega 3,9 milijonov tolarjev, ne zaposlujejo delavcev; v preteklem davčnem letu niso ugotavljali davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Možnost ugotavljanja normiranih odhodkov v letu 2005 (na podlagi sprememb Zakona o gospodarskih družbah v decembru 2004) pa imajo tudi vsi tisti samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti, vendar le pod pogojem, da so na takšen način ugotavljali dobiček že v letu 2004. Ti so dolžni voditi le evidenco izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev.

Druge evidence

Na podlagi pravilnika o vodenju poslovnih knjig pa je predpisano, da so:

• zavezanci, ki opravljajo menjalniške posle, dolžni voditi evidenco denarnih sredstev, in sicer na način, kot to velja za pravne osebe;
• zavezanci, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost, dolžni voditi evidenco nabave in porabe pijač in živil;
• samostojni podjetniki in ostali zasebniki, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva (ne velja za dvostavno knjigovodstvo) dolžni voditi evidenco knjigovodskih listin pretokov (denarnih in nedenarnih) iz podjetja v gospodinjstvo lastnika podjetja in iz gospodinjstva lastnika podjetja v podjetje;

Davčne olajšave pri samostojnih podjetnikih in ostalih zasebnikih

S 1. januarjem 2005 se je začel uporabljati nov zakon o dohodnini, ki je tudi na področju davčnih olajšav prinesel kar nekaj sprememb.

Na podlagi določb novega zakona o dohodnini za leto 2005 tako ni več možno uveljavljati olajšave za vlaganje lastnih sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev v višini 10-odstotnega znižanja davčne osnove (pravica, pridobljena na podlagi določb starega zakona o dohodnini, se davčnim zavezancem prizna do poteka rokov, ki so bili opredeljeni s starim zakonom).

Po 1. januarju 2005 je mogoče davčne osnovo zniževati za naslednje namene:

• za investiranje v opredmetena osnovna sredstva, razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme) ter neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji; za leto 2005 bo olajšava znašala 30% zneska, leto 2006 pa le 20% zneska. Kot pogoj za uveljavljanje omenjene olajšave je še vedno obdobje 3 let, ko se ugotavlja odtujitev oziroma prodaja takšne opreme (za odtujitev se ne šteje prenos sredstev, ki jih je prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba).

Novost v zvezi z uveljavljanjem olajšav pa je v tem, da lahko podjetnik oziroma zasebnik v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let.

Za odtujitev pa se po novem ne šteje prenehanje opravljanja dejavnosti, ko dejavnost pod zgoraj omenjenimi pogoji nadaljuje novi podjetnik. V tem primeru se šteje, da je olajšavo prevzel novi podjetnik, in sicer na način, kot da do odtujitve sploh ne bi prišlo.

za zaposlitve za nedoločen čas in najmanj za dve leti v višini 30% izplačane plače, če gre za delavca, ki prvič sklepa delovno razmerje, ali delavca, ki je bil pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi prijavljen na zavodu za zaposlovanje najmanj 12 mesecev; olajšava se prizna le za prvih 12 mesecev zaposlitev teh oseb;

za zaposlitev za nedoločen čas in najmanj za dve leti v višini 30% izplačane plače, če gre za osebo, ki ima doktorat znanosti pod pogojem, da ni bila pred tem zaposlena pri drugi gospodarski družbi oziroma fizični osebi, ki opravlja dejavnost; olajšava se prizna le za prvih 12 mesecev zaposlitev teh oseb (ta olajšava se izključuje s prej navedeno);

za zaposlovanje invalidnih oseb po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, se lahko za vsako takšno osebo davčna osnova zniža za 50% plače teh oseb, pri zaposlitvi invalidov s 100-odstotno telesno okvaro in gluhonemih pa v znesku 70 % plače teh zaposlenih (olajšave se priznavajo za ves čas zaposlitve teh invalidnih oseb;

za 30% povprečne slovenske plače, če je zasebnik sam invalid in ne zaposluje delavcev;

za 60%, če je zasebnik invalid s 100-odstotno telesno okvaro oziroma, če je gluhonem;

za znesek plačila učencu, ki ga sprejme zasebnik na podlagi učne pogodbe za izvajanje praktičnega dela vzgojno izobraževalnega procesa v poklicnem izobraževanju, in sicer največ 20% poprečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju;

delodajalcu se na podlagi določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju plačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje priznajo kot davčna olajšava.

za donacije - zneski izplačil v denarju ali naravi - za humanitarne, dobrodelne, kulturne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene največ do zneska, ki je enak 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca; za znesek izplačil v denarju ali naravi političnim strankam in sindikatom, in sicer največ do zneska, ki je enak trikratni poprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu.

Vse zgoraj navedene olajšave se priznavajo skupaj največ v višini davčne osnove, zmanjšane za sredstva za kritje izgub iz preteklih let.

Koristne povezave v zvezi z vsebino

• Samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba JAPTI