Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot

Sekcija vzdrževalcev tekstilij - prva stran

sekcija-vzdrzevalcev-tekstilij
OKROGLA MIZA

Avtoserviserji opozarjajo: politika zavarovalnic ogroža prometno varnost

17. 11. 2026
Avtor: Špela Jurglič
OKROGLA MIZA

Ljubljana, november – Na okrogli mizi v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so predstavniki stroke, ekonomisti in pravniki ostro opozorili na nevzdržne razmere, ki zaradi pomanjkanja posluha zavarovalnic preraščajo v resno grožnjo za obstoj delavnic in dolgoročno varnost v cestnem prometu.

Najglasnejši odgovor na vprašanje okrogle mize Sekcije avtoserviserjev pri OZS – Kdo v resnici določa ceno delovne ure? – je bila tokrat tišina. Zavarovalnice so povabilo na dogodek zavrnile, zato jih je na odru pričakal prazen stol. Predsednica sekcije avtoserviserjev pri OZS Nataša Mikulin je v uvodnem nagovoru poudarila, da se ne morejo pretvarjati, da ta prazen stol ni del problema, in zbrane pozvala, naj si nanj v mislih posedejo starša z otrokom na zadnjem sedežu popravljenega vozila, pešca ali kolesarja. Izpostavila je, da si serviserji ne želijo vojne z zavarovalnicami, temveč pošten in enakovreden dialog, saj eden drugega potrebujejo, a zavarovalna polica lahko nadomesti le škodo, ne more pa nadomestiti usposobljenega strokovnjaka. Kot je dejala, cena delovne ure ni le cena šestdesetih minut dela, temveč vključuje znanje, drago diagnostiko, kalibracije varnostnih sistemov ter moralno in pravno odgovornost človeka, ki vozilo vrne na cesto.

Tudi predsednik OZS Blaž Cvar je obžaloval odsotnost zavarovalnic in izrazil željo, da bi čim prej prišlo do dialoga, s katerim bi na argumentiran način dosegli skupni cilj. Opozoril je na specifičen tržni položaj panoge, v kateri so obrtniki odvisni od tretje stranke, ki ni pripravljena pokriti niti osnovnih stroškov dela, energije in razvoja, čeprav so prav to temelji za ohranjanje varnosti na slovenskih cestah.

Sekretar sekcije Igor Pipan je na dogodku predstavil alarmantne izsledke raziskave med člani, ki kažejo, da kar 98 odstotkov avtoserviserjev opozarja na neupoštevanje njihovih uradnih cenikov s strani zavarovalnic, saj jih te priznavajo le dvema odstotkoma vprašanih. Medtem ko so se plače v panogi od leta 2010 zvišale za 70 odstotkov, avtomobilska zavarovanja pa podražila za 51 odstotkov, so zavarovalnice serviserjem v tem obdobju priznano ceno delovne ure dvignile za vsega 3 odstotke. Poleg tega kar 90 odstotkov serviserjev na svoje prošnje za uskladitev pogojev od zavarovalnic sploh ne dobi odgovora oziroma nanj čakajo več kot mesec dni, obenem pa morajo zavarovalnicam priznavati do 35 odstotkov rabata na nadomestne dele in brezplačno opravljati obsežno administracijo – od fotografiranja in priprave cenitev do ravnanja z odpadki.

Da gre za ekonomsko povsem nevzdržen model, je na podlagi analize uradnih poslovnih podatkov potrdil priznani ekonomist prof. dr. Jože P. Damijan. Izpostavil je ogromen razkorak, saj se prodajne cene avtokaroserijskih in ličarskih delavnic gibljejo med 53 in 81 evri na uro z mediano 61 evrov, medtem ko zavarovalnice priznavajo le od 27 do 45 evrov z mediano 34 evrov, kar pomeni kar 44- do 50-odstotni razkorak. Podatki iz panoge ob tem razkrivajo, da so zavarovalnice v zadnjih devetih letih svoj bruto dobiček iz avtomobilskih zavarovanj povečale za 280 odstotkov na približno 400 milijonov evrov letno, medtem ko delavnice na robu preživetja subvencionirajo njihove stroške.

»Zelo udobno je biti pogodbenik, dokler ne ugotoviš, da si nelikviden«

Predstavniki stroke iz prakse so opozorili na vsakodnevne pritiske. Avtoklepar Miran Zupan je izpostavil, da zavarovalnice cene obračunavajo po lastnih, desetletje starih tarifah, hkrati pa ignorirajo podpisane cesijske pogodbe in strankam aktivno odsvetujejo popravila pri nepogodbenih servisih. Avtoličar Robert Krautberger pa je pojasnil, da primerno izplačana ura omogoča pošteno plačilo delavca, poplačilo dobaviteljev in ustvarjanje dobička za razvoj, medtem ko pogodbe z zavarovalnicami serviserjem ne omogočajo preživetja. Pri tem je slikovito opisal past pogodbenega sodelovanja z besedami, da je delo kot pogodbenik zelo udobno, dokler ne ugotoviš, da si nelikviden, ter dodal, da cenilci zavarovalnic pogosto dajejo prednost nižjim stroškom pred strokovnimi standardi popravil.

Odvetnik mag. Primož Krapenc, ki to problematiko spremlja že četrt stoletja, je serviserje pozval, naj prenehajo sklepati škodljive pogodbe z zavarovalnicami, saj pogodba z zavarovalnico sploh ni pravni temelj za popravilo in plačilo vozila, temveč je to zavarovalna pogodba o avtomobilski odgovornosti ali kasku. Kot dolgoročno sistemsko rešitev je odvetnik predlagal zakonsko uvedbo neodvisnih cenilnih služb po nemškem zgledu, saj je zdajšnji sistem, v katerem zavarovalnica sama oceni škodo, ki jo mora nato plačati, v očitnem konfliktu interesov.

Višji sodnik Anton Panjan je presojal tudi že sodne postopke med avtoserviserji in zavarovalnicami in je predstavil ustaljeno sodno prakso;  zavarovalnice nepogodbenim avtoservisom ne smejo enostransko določati nižjih cen popravil! in ne morejo enostransko vsiliti svoje, nižje cene.  Hkrati pa velja, da zavarovalnica mora oškodovancu povrniti celotno škodo, ne zgolj zneska, ki ga sama priznava.

Varnost na cestah ne sme postati žrtev nizkih cen

Čeprav so številni prisotni serviserji zagotovili, da varnost vozil nikoli ne bo pod vprašanjem, so udeleženci opozorili, da vztrajanje zavarovalnic pri nerealno nizkih cenah ogroža prihodnji razvoj stroke, nujna vlaganja v opremo in usposabljanje kadrov za popravila vse bolj kompleksnih, polavtonomnih vozil. Predstavnik Agencije za varnost prometa Tomaž Svetina je bil pri tem jasen, da cena ne sme vplivati na varnost in da mora biti vozilo po nesreči popravljeno celovito, s homologiranimi deli in ustrezno kalibrirano.

Strokovnjak za mobilnost Andrej Brglez je poudaril, da je po desetletju neuspešnih pogovorov skrajni čas za vzpostavitev konstruktivnega dialoga med avtoserviserji in zavarovalnicami! Če dogovor ne bo mogoč, predlaga vključitev neodvisnega mediatorja. Cilj mora biti jasen: doseči soglasje, ki bo zagotavljalo kakovostna in varna popravila vozil ter prispevalo k večji prometni varnosti – saj se po istih cestah vozimo vsi, tudi predstavniki zavarovalnic.

Ker je v anketi OZS kar 65 odstotkov serviserjev izrazilo pripravljenost na skupno pravno ukrepanje, v Sekciji avtoserviserjev napovedujejo odločnejše korake za zaščito stroke, pošteno vrednotenje dela in dolgoročno varnost slovenskih voznikov.

Preberite tudi