OZS - Bodite del uspešne in največje skupnosti dejavnih v Sloveniji

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič

 Spoštovani gospod predsednik Vlade RS dr. Robert Golob, spodaj podpisane delodajalske organizacije Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno–podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije smo se na Vas že večkrat obrnile z vljudno prošnjo za Vašo posebno pozornost glede aktualne problematike za podjetja v tem obdobju, ki izhaja iz visokih cen električne energije. Glede na vse opravljene razprave v zadnjih mesecih in pozive podjetij je bila z naše strani oblikovana že vrsta predlogov glede rešitev za ohranitev nujno potrebne gospodarske aktivnosti, zagotavljanje konkurenčnosti in delovnih mest v gospodarstvu, kar je ključnega pomena tudi za prihodnost naše države.

Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so socialni partnerji obravnavali predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na seji predlagala poenostavitve ukrepov, da bodo lahko podjetja enostavno prišla do pomoči. OZS je obenem predlagala, da se ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa razširita tudi na tista podjetja, ki ne bodo deležna subvencij za elektriko iz naslova tega zakona.