Spoštovani gospod minister Janez Poklukar, 

v tem tednu naj bi skupaj z vlado ponovno pretresali vladni semafor in se odločali o nadaljnjem zaostrovanju ali sproščanju ukrepov. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki zastopa interese malih obrtnikov in podjetnikov, si želimo, da bi pri sprejemanju končne odločitve upoštevali tudi argumente malega gospodarstva, ki predstavlja hrbtenico slovenskega gospodarstva.

Izkušnje iz prvega in drugega vala nas učijo, da se v času zaprtja storitvenih dejavnosti, denimo frizerske, kozmetične, avtoservisne ipd., enormno poveča delo na črno. To pa hkrati pomeni, da se ne spoštujejo ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s Covid-19. Posledica tega je zgolj še večje tveganje za prenos okužb.

Prepričani smo, da bi lahko naši mali obrtniki in podjetniki, ki poslujejo z eno stranko na 30 kvadratnih metrih ali imajo celo brezstično poslovanje (denimo fotografi, usnjarji, šivilje, kemični čistilci itd.), svoje storitve legalno in varno izvajali še naprej. Drugo pomembno dejstvo, ki ga je treba upoštevati, je, da ni nikakršnih dokazov, da bi bili frizerski in kozmetični saloni ter specializirane trgovine vir okužb. Zato ne vidimo razloga, da bi se te dejavnosti in trgovine zapirale. 

Naši člani so na robu potrpljenja, saj se jim, povsem upravičeno, zdi, da so preslišani in ponovno v neenakopravnem položaju. Veliki sistemi in velike proizvodnje s petsto ali tisoč zaposlenimi lahko poslujejo, mali pa ne. Podobno se je zgodilo že v prvem in drugem valu. Minuli teden ste skupaj z dr. Matejo Logar nastopili v oddaji Premagajmo Covid na Televiziji Slovenija. Na vprašanje voditeljice, zakaj frizer predstavlja večje tveganje kot cvetličar, je dr. Logarjeva odgovorila, da zato, ker v frizerskem salonu stranka preživi več časa kot v cvetličarni. Sprašujemo se, kaj pa petsto zaposlenih, ki na delovnem mestu preživi osem ur in skupaj tudi malica. Mar ne predstavlja to še večjega tveganja kot pa striženje stranke pol ure v salonu, pri čemer sta tako stranka kot frizer ustrezno zaščitena? 

Argumenti, da pri malih obrtnikih in podjetnikih obstaja večje tveganje za prenos okužb, nikakor ne vzdržijo. Zato vas ponovno pozivamo, da odprete storitvene dejavnosti in vse trgovine ter s tem preprečite delo na črno, ki posledično prinaša še večje tveganje za prenos okužb. Razumeti moramo, da so ljudje, zlasti mali obrtniki in podjetniki, v čedalje globljih eksistenčnih stiskah.  Nekateri, denimo gostinci, so z odlokom zaprti celo več kot sedem mesecev. Delajo na črno, da lahko preživijo sebe in svoje družine. Kaj je torej bolje – jim pustiti delati pod določenimi pogoji ali jih z ukrepi »siliti« v delo na črno? 

Ob tem v OZS poudarjamo, da si ne želimo, da se velike proizvodnje in velike trgovine zapira, zahtevamo pa, da lahko nemoteno poslujejo tudi vse ostale specializirane trgovine in storitvene dejavnosti.

Virus je med nami že več kot leto dni. Zapiranje in odpiranje dejavnosti v nedogled po našem prepričanju ni rešitev. Moramo se naučiti živeti in delati z virusom ter se ob tem ustrezno zaščititi. Posledica zapiranja je namreč še več dela na črno, s tem pa še več okužb.

Resnično si želim in upam, da boste na naslednjem sestanku stroke in vlade dobro pretresli tudi naše argumente. Če želite, pa vam jih z veseljem tudi sami predstavimo. 

S spoštovanjem, 

   Branko Meh

Predsednik OZS