MGTŠ vabi k izpolnitvi kratkega vprašalnika, ki bo najmanj razvitim državam pomagal oceniti koriščenje preferencialov, ki jih je več članic Svetovne trgovinske organizacije, vključno z Evropsko unijo in s tem Slovenijo, odobrilo v okviru oprostitve za storitve najmanj razvitih držav.

Številne članice Svetovne trgovinske organizacije (angleško World Trade Organisation - WTO) storitvam in ponudnikom storitev iz najmanj razvitih držav zagotavljajo bolj ugodno obravnavo (opustitev določenih obveznosti). V letu 2011 je bila namreč v okviru WTO sprejeta tako imenovana oprostitev za storitve najmanj razvitih držav (angleško LDCs Services Waiver). Ta najmanj razvitim državam in njihovim ponudnikom storitev omogoča, da uživajo enostransko preferencialno odprtost trga drugih članic WTO, med drugim tudi Evropske unije in s tem Slovenije.

Da bi lahko ocenili dejansko rabo preferencialne obravnave za storitve in ponudnike storitev iz najmanj razvitih držav, zbira sekretariat WTO informacije o obsegu uvoza storitev iz najmanj razvitih držav (seznam v nadaljevanju) v države, ki so jim podelile preferencialno obravnavo. V ta namen je bil pripravljen kratek vprašalnik.

Anketa/vprašalnik WTO

Če ste tudi sami uvoznik storitev iz najmanj razvitih držav, vljudno vabljeni k izpolnitvi vprašalnika (v angleščini) >>> Vprašalnik lahko izpolnite do 31. decembra 2025.

Za lažje izpolnjevanje vprašalnika vam v nadaljevanju podajamo seznam najmanj razvitih držav in opredelitev uvoza storitev.

Seznam najmanj razvitih držav

Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Burkina Faso, Burundi, Čad, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Gambija, Gvineja, Gvineja Bissau, Haiti, Jemen, Kambodža, Komori, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mjanmar, Mozambik, Nepal, Nigerija, Ruanda, Salomonski otoki, Senegal, Sierra Leone, Srednjeafriška republika, Tanzanija, Togo, Uganda, Vzhodni Timor in Zambija.

Kaj se šteje kot uvoz storitev

Storitve so na splošno neoprijemljivi proizvodi. Zajemajo široko paleto sektorjev, kot so strokovne storitve, poslovne storitve, telekomunikacijske storitve, finančne storitve, turistične ali prevozne storitve in druge.

Obstajajo štirje načini trgovanja s storitvami, kot jih opredeljuje WTO:

• Čezmejna menjava (mode 1) – podjetje s sedežem v eni državi proda storitev stranki v drugi državi. Primer: pravna storitev, ki jo senegalska odvetniška pisarna opravi po telefonu ali elektronski pošti za stranko v Sloveniji. Storitev torej kupite na daljavo, od ponudnikov iz najmanj razvitih držav.
• Gibanje potrošnikov (mode 2) – storitev se prodaja na domačem trgu tujim strankam ali strankam, ki nimajo stalnega prebivališča v tej državi. Primer: slovenski turist, ki prenoči v hotelu v Malaviju, koristi turistično storitev malavijskega ponudnika. Storitev torej kupite prek prisotnosti na trgu najmanj razvitih držav.
• Tržna prisotnost (mode 3) – podjetje, ki je odprlo podružnico, poslovalnico ali predstavništvo na tujem trgu, prodaja svojo storitev. Primer: laoška banka, ki odpre podružnico v Sloveniji, prodaja bančne storitve. Storitev torej kupite prek ustanov, ki so jih podjetja iz najmanj razvitih držav ustanovila v Sloveniji.
• Prisotnost fizičnih oseb (mode 4) – storitev se prodaja na tujem trgu zaradi začasne prisotnosti zaposlenega ali samozaposlenega. Primer: bangladeški računalniški strokovnjak, ki je začasno v Sloveniji, z namenom razvijanja programske opreme. Storitev torej kupite od neodvisnih strokovnjakov iz najmanj razvitih držav ali od zaposlenih pri ponudnikih storitev iz najmanj razvitih držav, ki so začasno prisotni v Sloveniji.

V primeru nejasnosti pri izpolnjevanju vprašalnika ali dodatnih vprašanj se lahko obrnete na eutrade.mgts@gov.si.

Vir: MGTŠ