Najprej je zbrane pozdravil Bernard Bucik, predsednik Sekcije grafičarjev pri OZS, in se vsem zahvalil za zaupanje stroki in lepo udeležbo ter v družbi članov še posebej pozdravil tudi predstavnike gostujočih podjetij – pokroviteljev.  

Častni gost in slavnostni govornik strokovnega srečanja je bil Blaž Cvar, predsednik OZS, ki je zbrane prisrčno pozdravil in tudi sam izrazil navdušenje nad udeležbo pokroviteljev in vsem predstavil aktualne novosti 19. Foruma obrti in podjetništva, na katerem je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije predsedniku vlade in ministrom nedavno predstavila letošnje najpomembnejše zahteve ter jih pozvala k debirokratizaciji. Med ključnimi zahtevami so tokrat odprava birokratskih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa, sprememba pravilnika o premeščanju bremen, pohitritev postopkov pri zaposlovanju tuje delovne sile, razbremenitev stroškov dela ter skrajšanje nadomestil za bolniški stalež v breme delodajalca.

Program srečanja, se je nadaljeval z uvodnim predavanjem Umetna inteligenca (UI), ki je v letu 2023 zavzela svet. V letu 2024 se razvoj ne ustavlja in vse kaže, da se bo še pospeševal. Mag. Boštjan Kožuh, ki ima prek 20 let izkušenj na področju umetne inteligence, analitike in upravljanja s podatki, je z udeleženci delil znanje, ki temelji na dolgoletnih praktičnih izkušnjah v Sloveniji in tujini ter formalnem izobraževanju v institucijah, kot so Massachusetts Institute of Technology (MIT), Harvard, Ekonomska fakulteta Ljubljana in druge. Je tudi nagrajeni predavatelj na številnih domačih in mednarodnih konferencah ter mentor na področju analitike in umetne inteligence. Predstavil jim je, kaj sploh je umetna inteligenca, v katero smer se razvija in na kakšne načine jo je mogoče uporabljati, na kaj je treba biti pozoren pri uporabi (od zanesljivosti rezultatov do pravice uporabe z umetno inteligenco narejenih slik in besedil), kako ChatGPT ter podobna orodja uporabiti na različnih področjih. Poudaril je, da v današnjem svetu dobro poznavanje analitike in umetne inteligence ni več zgolj prednost, ampak nuja. »Razumevanje umetne inteligence in jezikovnih modelov kot je ChatGPT, je ključni del digitalne pismenosti in postaja vse bolj pomembna veščina tako v poslovanju kot tudi zasebno,« je dodal.

Sledili so predstavitveni paneli. Uvodoma je sekretarka sekcije predstavila nekaj statističnih podatkov o tiskarski dejavnosti od leta 2017 naprej. Zanimivo je, da se število podjetij, ki se ukvarjajo s tiskom, manjša, dodana vrednost na zaposlenega pa se veča. 

Na prvem panelu, kjer so predstavili novosti na Drupi so sodelovali Admir Joldič iz podjetja Xerox Slovenija, Bojan Zupančič, Konica Minolta Slovenija, in Andrej Toušanovič iz Grafo lit- a.

V drugem delu so spregovorili o recikliranju elementov, prevsem z vidika varovanja okolja, saj vemo, da je danes zelena rast v središču pozornosti in moramo spodbujati trajnostni razvoj. Predstavili so, kako rešujejo vprašanje reciklaže odpadnih tonerjev in ostalih strojnih elementov pri tiskarskih strojih. Sodelovali so Admir Joldič, Xerox Slovenija, Bojan Zupančič, Konica Minolta Slovenija, in Ciril Kraševec, Xenon forte d.o.o. V zadnjem delu pa je bila tema papir in trajnostni razvoj, kjer so sodelovali Ivana Banović in Matej Mojškrc iz Europapierja in Admir Joldič iz podjetja Xerox Slovenija. Predstavili so certifikata FSC in PEFC ter v čem se razlikujeta. Trajnostni razvoj je danes v poslovnem svetu ena najpomemnbejših tem. Tudi industrija papirja in celuloze je v zadnjih letih močno napredovala pri uvajanju trajnostnih zahtev v svoje poslovanje. Papir se v osnovi lahko reciklira od 7 do 8-krat za proizvodnjo papirja pa se ga lahko uporabi največ 3-krat. Z 1 tono recikliranega papirja lahko rešimo 17 dreves.

V popoldansekm delu so se udeleženci srečanja udeležili piknika na ladjici in si ogledali slovensko obalo. Ob prijetnem vzdušju in dobri hrani so se tudi bolje spoznali, izmenjali menja in navezali nove vezi sodelovanja v prihodnje.

Drugi dan je zbrane pritegnila predstavitev Gorazda Goloba na temo Drupa po Drupi, kam gre svet, kje smo mi in s kom se je vredno pogovarjati o prihodnosti.

V zadnjem delu pa je Mitja Košak spregovoril o marketingu za tiskarje.

Člani sekcije so sklenili, da se drugo leto ponovno srečajo in nekaj tem s tokratnega srečanja kar ponovijo oziroma nadgradijo. 

Ob koncu srečanja so udeleženci srečanja izrazili veliko zadovoljstva s strokovnim programom in organizacijo.