Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
ZAKON O OBNOVI

Vlada potrdila predlog zakona o obnovi in razvoju po avgustovskih poplavah

23. 11. 2023
Avtor: Jasmina Malnar Molek
ZAKON O OBNOVI

Vlada je danes na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, katerega cilj je zagotoviti mehanizme za hitrejšo obnovo avgusta poplavljenih območij in zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami ter pospešiti razvoj na prizadetih območjih.

Kot so pojasnili že ob obravnavi osnutka predloga zakona na vladi, pripravljeni ukrepi, s katerimi naslavljamo ključne izzive za celovito pomoč prizadetim območjem, posegajo v različne sfere delovanja družbe. Pri njihovi pripravi so sodelovala pristojna ministrstva, obravnavala jih je delovna skupina pod vodstvom državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Boštjana Šefica, rešitve pa soo usklajevali tudi z različnimi deležniki.

Predlog zakona predvideva celovit pristop k razvoju in obnovi na vrsti področij. Med drugim bodo administrativno pospešili gradbene, prostorske in druge postopke, povezane z obnovo in razvojem na prizadetih območjih, uredili bodo nadomestno in nadomestitveno gradnjo objektov ter zagotovili pomoč prebivalstvu, gospodarstvu in kmetijskemu sektorju.

Na območjih, ki niso ogrožena, se določa možnost nadomestne gradnje na isti lokaciji, če je treba objekt samo nekoliko prestaviti, se predvideva odstop od Zakona o urejanju prostora. V kolikor gre za objekt, ki se namesto prvotnega gradi na drugi lokaciji, je to nadomestitveni objekt, ki je v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določen za trajno odstranitev. V predlogu je predvideno tudi, da se v primeru nadomestne gradnje in nadomestitvenega objekta komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača. Stroški izvedbe priključkov nadomestnih in nadomestitvenih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki zajemajo projektiranje in gradnjo priključka, pa se bodo financirali iz sredstev, namenjenih za odpravo naravnih nesreč.

Podjetjem bodo pomagali s poroštveno shemo za kredite s subvencijo pogodbene obrestne mere. Tak finančni produkt, ki predstavlja kombinacijo garancije in subvencije obrestne mere, je zanimiv tako za banke kot za kreditojemalce. S predlagano rešitvijo se približamo uporabnikom poroštvene sheme, podjetjem, samostojnim podjetnikom in nosilcem kmetijske dejavnosti, saj imajo poslovne banke mrežo, ki pokriva območje celotne države. Bankam država s poroštvom krije del poslovnega tveganja, kreditojemalcem pa subvencionira 30 odstotkov obresti. Za poroštva je predvidena kvota v višini 500 milijonov evrov.

Zakon predvideva tudi ukrep spodbud za investicije v gospodarstvu. Upravičenci so podjetja, ki so utrpela neposredno škodo v poplavah in plazovih, pri čemer je vlogo za sofinanciranje možno oddati najkasneje do 31. decembra 2024. Sredstva se bodo dodelila po postopku, kot je določen z Zakonom o spodbujanju investicij, in sicer z neposredno vlogo. Gre torej za investicije, ki so izjemnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva. Omogočeno je tudi, da prejemnik spodbude del dejavnosti opravlja v dodatnem objektu, ki ga zgradi (investicija), ne da bi bila potrebna zamenjava zemljišča v občini.

S poroštveno shemo bodo pomagali tudi fizičnim osebam. Namenjena bo obnovi poškodovanih objektov in financiranju gradnje nadomestitvenih objektov. Za poroštva je predvidena kvota v višini 200 milijonov evrov. Poroštvo je predvideno v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100.000 evrov. Obresti bodo subvencionirane v celoti.

Predlog zakona naslavlja tudi brezplačno odsvojitev občinskih nepremičnin v last Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije. Ukrep je namenjen zagotavljanju dodatnih nepremičnin stanovanjskemu skladu, in sicer za namen gradnje in obnove neprofitnih najemnih stanovanj.

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture je predvidena obnova uničenih gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, gradnje nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture, prednostna obravnava vlog prizadetih prebivalcev pri Eko skladu ter dostop do podatkov iz sistema AJDA za ugotavljanje in odločanje o višini škode. Za kmetijstvo pa je predvideno tudi jamstvo države za predplačila iz Programa za razvoj podeželja za obdobje 2014-2020.

Investitorji bodo lahko vložili vlogo za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja za investicije na prizadetih območjih za največ dve leti, občine pa bodo imele na voljo več časa za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za obnovo.

Predlog zakona predvideva tudi dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči, vzpostavili pa bomo tudi center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami.

Predlog zakona določa tudi posamezne oprostitve, kot je prenehanje plačila dajatve za odjavljeno vozilo, če je bilo odplavljeno ali zasuto v poplavah in plazovih.

Pri javnih naročilih se za izločene sklope javnih naročil gradenj, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, mejna vrednost za uporabo določb Zakona o javnem naročanju zviša na 1.000.000 evrov. Zakon določa tudi prednostno obravnavo zahtevkov za revizijo glede javnih naročil, namenjenih obnovi in razvoju na prizadetih območjih, s strani Državne revizijske komisije.

Za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, se ustanovi proračunski sklad, na katerem se zbirajo sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev. Kot vir prihodka proračunskega sklada za obnovo so določeni naslednji viri: davek na bilančno vsoto bank in hranilnic v višini 0,2 odstotka, zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke ter uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga. Ob tem znova poudarjajo, da gre za začasne vire.

Predlog zakona s ciljem zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev za financiranje obnove posega tudi na področje obdavčitve vlagateljev fizičnih oseb v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026. Pri plačilu dohodnine jih bomo izenačili z obrestmi iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah.

Predlog zakona posega tudi na področje razvoja. Severni del tretje razvojne osi opredeljujemo kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, zagotovili bomo sredstva za sofinanciranje gradnje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture ter sofinancirali gradnjo visokozmogljivih mobilnih 5G omrežij.

Vir: Vlada RS