Sekcija frizerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije začenja z novim podkastom, v katerem bo predsednik sekcije Smiljan Škarica gostil frizerje, ustvarjalce in strokovnjake, ki pomembno sooblikujejo slovensko frizersko stroko. Prvi gost je bil Mare Filipič, priznani slovenski frizer z bogatimi mednarodnimi izkušnjami iz sveta mode, modnih revij in dela z največjimi svetovnimi imeni.

V pogovoru sta se dotaknila Maretove poklicne poti, pomena mentorstva, osebne blagovne znamke, trendov, dela v tujini, izobraževanja mladih frizerjev ter vrednotenja frizerskih storitev.

Filipič prihaja iz družine z dolgo frizersko tradicijo. Kot je povedal, je frizerstvo v njihovi družini prisotno že od leta 1932. Prvi mentorji so bili njegovi starši, kasneje pa je znanje nadgrajeval pri priznanih domačih in tujih mojstrih. Ob tem je izpostavil, da je mentorstvo eden ključnih temeljev dobrega frizerja.

»Malo sem drugačen od sodobne generacije, ki misli, da je čisto dosti imeti YouTube za mentorja,« je poudaril Filipič in dodal, da dober mentor ne prenaša le tehnike, ampak daje tudi kritiko, usmeritev in občutek za kakovost.

Velik del pogovora je bil namenjen tudi njegovi mednarodni karieri. Filipič že več kot dve desetletji sodeluje z modno industrijo in je delal na modnih revijah v Milanu, Parizu in New Yorku. Ob tem je slikovito opisal, kaj pomeni delati med najboljšimi: »V življenju je tako, da lahko plavaš z delfini ali pa plavaš z morskimi psi. Z delfini se malo poigraš, z morskimi psi moraš biti pa hiter.«

Posebej zanimiv je bil del pogovora o osebni blagovni znamki. Filipič je poudaril, da prepoznavnost ne nastane čez noč, temveč je rezultat jasne poti, vztrajnosti in kakovosti. Spomnil se je tudi trenutka, ko je Gigi Hadid na posnetku za Vogue Italia nosila brisačo z njegovim logotipom, kar je njegovo znamko poneslo v svet.

V pogovoru sta Škarica in Filipič odprla tudi vprašanje trendov. Filipič pravi, da ne verjame slepo v trende, ampak v kakovostno obrt: »Jaz verjamem v dober craft. Trendi pridejo in grejo, dobra obrt pa ostane.« Po njegovem mnenju je frizerska stroka močna prav takrat, ko zna ohraniti znanje, ročne spretnosti in kakovost izvedbe.

Zanimiva primerjava je bila tudi med slovensko in japonsko storitveno kulturo. Filipič je ocenil, da so Slovenci zelo dobri obrtniki, vendar svoje storitve pogosto ne znamo dovolj dobro predstaviti. »Japonci imajo dobro storitev, ampak zelo lepo pakiranje. Mi imamo pa še bolj dobro storitev pa slabo pakiranje,« je dejal.

V zaključnem delu sta se sogovornika dotaknila še cen frizerskih storitev, samozavesti frizerjev in pomena povezovanja znotraj stroke. Filipič je opozoril, da se morajo frizerji znati postaviti za vrednost svojega znanja in časa. »Ni vprašanje, koliko je. Vprašanje je, kaj dobim za to ceno,« je poudaril.

Pogovor je odprl številne teme, ki so pomembne za prihodnost frizerstva: od izobraževanja mladih in vloge mentorjev do ugleda poklica, vrednotenja storitev in pomena skupnega nastopa stroke.

Novi podkast Sekcije frizerjev pri OZS tako prinaša prostor za poglobljene, iskrene in aktualne pogovore o frizerstvu kot obrti, ustvarjalnosti in poklicu prihodnosti.