Novi Gradbeni zakon (GZ-1)

Kaj nam prinaša nova gradbena zakonodaja

Državni zbor RS je decembra sprejel Gradbeni zakon (GZ-1) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Zakona, ki po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor, prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, sta stopila veljavo 31. decembra 2021. V času do 1. junija 2022, ko se bosta zakona pričela tudi uporabljati v praksi, bodo po informacijah ministrstva sprejeli še ključne podzakonske akte. Vsi deležniki pa se bodo v tem času lahko ustrezno pripravili na izvajanje nove zakonodaje, še zlasti v povezavi z novim gradbenim zakonom.

Sprejem in uveljavitev Zakona o urejanju prostora do konca prejšnjega leta, je bila izjemno pomembna za večje število občin, ki še vedno niso sprejele občinskega prostorskega načrta. 31. december 2021 je bil namreč tisti datum, ki ga je dosedanji zakon določil kot skrajni rok, do katerega še veljajo stari občinski prostorski akti. Po novem zakonu se bodo stari prostorski akti lahko uporabljali do konca leta 2024 oziroma do tedaj, ko občina sprejme občinski prostorski načrt.

Novi Gradbeni zakon med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončno izdanem gradbenem dovoljenju, in ne šele po njegovi pravnomočnosti, kot je to bilo v veljavi do sedaj.

Novi zakon po navedbah Ministrstva za okolje in prostor sicer drugače ureja tudi postopke izvršbe, tako da se sledi odločbi ustavnega sodišča in zagotavlja t.i. pravico do spoštovanja doma, poskuša tudi zmanjšati trenja med arhitekti in inženirji in predvideva sodelovanje vseh relevantnih strokovnjakov v vseh fazah graditve. Po pričakovanih bo čas izdaje gradbenega dovoljenja krajši.

Zakon ohranja ter deloma dopolnjuje določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, novost je določba, ki omogoča začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja brez priloženih dokazil o pravici graditve za infrastrukturne objekte, so še navedli na ministrstvu in dodali, da so po zakonu tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter civilne iniciative, stranski udeleženci v postopku s pravicami, kot jih določa zakon.

Po uvedbi digitalnega poslovanja na tem področju, kar se bo zgodilo predvidoma v letu 2024, plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se bo komunalni prispevek odmerilo pred začetkom gradnje, plačilo tega prispevka pa bo pogoj za prijavo začetka gradnje objekta.

Ključne rešitve, ki jih prinaša Gradbeni zakon GZ-1:

· možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z Zakonom o upravnem postopku ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-graditev;

· investitor lahko na lastno odgovornost prične z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje;

· podjetja bodo lahko začasno (do tri leta) postavila na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov ter po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt;

· uvaja se »manjša rekonstrukcija«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijami;

· odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja  - pred začetkom gradnje;

· inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije;

· kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva;

· omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na preprostejši način;

· ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta; hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje;

· omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 2005);

· vzpostavlja pravno fikcijo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. 6. 2018 in so ustrezno evidentirane;

· za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje;

· vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev) ter izvedbo avdio-video obravnav.

Kaj pa novi Gradbeni zakon prinaša neposredno izvajalcem del na gradbenih objektih

Namesto dosedanjega »vodje del«, novi zakon uvaja naziv VODJA GRADNJE.

Pogoji za izvajalca del pravzaprav ostajajo enaki kot do sedaj. Sprememba je pri vpisovanju v imenik vodij gradenj, v katerega se bodo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, od 1. 6. 2022 dalje, lahko vpisovali samo še mojstri s področja gradbeništva. Nosilci obrtne dejavnosti s področja gradbeništva pa se bodo lahko vpisali v imenik na OZS samo še v času uporabe dosedanjega Gradbenega zakona (GZ), to je do 31.5.2022. Vsem izvajalcem, ki tega vpisa še nimajo urejenega, priporočamo, da ne čakajo do zadnjega dneva, čimprej naj se čim prej oglasijo na svoji območni obrtni zbornici, kjer naj jim najprej po potrebi uredijo obrtno dovoljenje (dopolnitve, uskladitve,…) in nato naj uredijo še vpis v imenik vodij del na OZS, pri čemer bodo članom z veseljem pomagale območne obrtne zbornice. Tako kot dosedanji, tudi novi gradbeni zakon določa, da izpolnjevanje pogojev za izvajalca del (vpis vodje del v imenik, zavarovanje odgovornosti) ni potrebno za izvajanje tistih zaključnih gradbenih del, ki nimajo pomembnega vpliva na izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte. Bistvene zahteve so podrobno opredeljene v tekstu 25. do 34. člena novega zakona. Katera dela lahko spadajo pod zaključna dela, za katere pogojev ni potrebno izpolnjevati so npr.: oblaganje tal in sten, steklarska in pleskarska dela in druga razna zaključna gradbena dela, s poudarkom, da je tudi pred izvajanjem teh del potrebno na vsakem objektu preveriti ali morebiti ne vplivajo na predpisane bistvene zahteve. Zagotovo pa je potrebno izpolnjevati vse pogoje pri izvajanju fasaderskih del in vgrajevanju stavbnega pohištva, čeprav obe ti dejavnosti po osnovni klasifikaciji  spadata med zaključna gradbena dela, seveda pa vedno pomembno vplivata na bistvene zahteve (varnost pred požarom, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo).

V prehodnih določbah je določeno, da lahko pri izvajalcu del, ki izpolnjuje pogoje iz predpisov, ki urejajo opravljanje obrtne dejavnosti, in izvaja dejavnost na obrtni način, vodi gradnjo tudi nosilec dejavnosti, ki je bil vpisan v imenik vodij del pri OZS pred začetkom uporabe novega zakona, torej najkasneje do 31.5.2022.

Kljub temu, da bodo ostali v veljavi vsi pravočasni vpisi v imenik vodij del tudi za nosilce dejavnosti, vsem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vodenje gradnje po 18. členu novega gradbenega zakona (vsaj mojstrski ali delovodski izpit), toplo priporočamo, da čimprej pristopijo k opravljanju teh izpitov, saj je jasno, da se bo zakonodaja v prihodnjih letih na tem področju še zaostrovala, ocenjuje se, da bo že v nekaj letih ustrezen mojstrski izpit ali izpit za gradbenega delovodjo minimalni pogoj za nadaljnje opravljanje gradbene dejavnosti, predvsem na novogradnjah, pa tudi pri izvajanju vzdrževalnih del. Opravljanje mojstrskega izpita je tudi pridobitev stopnje uradno priznane srednje strokovne izobrazbe, tako da se priporoča vsem ki so usmerjeni na izvajanje posamezne dejavnosti (zidarski mojster, tesarski mojster, mojster krovec, slikopleskarski mojster, mojster inštalater strojni/elektro,…), za vse ostale, ki so širše usmerjeni na izvajanje več različnih vrst gradbenih in zaključnih del, pa je zelo primerno opravljanje izpita za gradbenega delovodjo. Mojstrski izpiti se opravljajo na OZS (naslednji vpisi bodo v mesecu februarju), delovodski izpiti pa se opravljajo na GZS – CPU, kjer se delovodje tudi vpišejo v imenik.  Usposabljanje za gradbene delovodje se prične že v začetku januarja, zato je potreben takojšen vpis. Gradbeni delovodja lahko vodi vsa posamezna gradbena in zaključna gradbena dela, ni pa ustrezna izobrazba za vodenje dejavnosti »postavljanje ostrešij in krovska dela«, prav tako je treba upoštevati, da delovodski izpiti ne obstajajo za strojne in ne za elektro inštalacije.