V javni obravnavi je predlog Zakona o gostinstvu

Sporočamo vam, da je v javni obravnavi predlog novega Zakona o gostinstvu. Predlog novega zakona  je objavljen na e-demokraciji https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=16781

Osnutek predloga bo v javni obravnavi do 17.6.2024, do takrat lahko tudi sami oddate tudi komentar na zakon preko spletne strani e-demokracija, s klikom na  Oddajte komentar  Sekcija bo posredovala skupne pripombe, zato lahko predloge do 10.6.  pošljete tudi na Sekcijo za gostinstvo in turizem na naslov vlasta.markoja@ozs.si.

Ključne novosti predloga zakona najdete na spletni strani https://www.gov.si/novice/2024-05-13-jutri-zacetek-javne-obravnave-novega-zakona-o-gostinstvu/ Povzetek novosti objavljamo tudi spodaj.

Od 14.5. je v javni obravnavi predlog Zakona o gostinstvu, katerega je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zakon ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, definira nove vrste nastanitvenih obratov, ureja kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij, uvaja spremembe obratovalnega časa, ureja tudi gostinstvo v premičnih gostinskih ter drugih prostorih ter vsebuje ukrepe, namenjene promociji Slovenije kot trajnostne destinacije.

Informacija objavljena na spletni strani MGTŠ.

Vir: spletna stran MGTŠ.

Novosti v predlogu Zakona o gostinstvu

OBRATOVALNI ČAS - Ukinitev obveznosti prijave rednega obratovalnega časa in večja pristojnost občin

Prva rešitev zmanjšuje administrativne obveznosti, in sicer se ukinja obveznost prijave rednega obratovalnega časa gostinskega obrata pristojnemu organu občine. Gostinski obrat mora obratovati v skladu z objavljenim urnikom v mejah splošnega akta občine. Po novem lahko urnik obratovalnega časa izvajalec prilagaja poslovnim potrebam v okviru časovnih omejitev.

Še vedno pa ostajajo soglasja k podaljšanjem obratovalnem času, ki bodo v večji meri odvisna od splošnih aktov posameznih občin.

V zakonu so določene meje rednega obratovalnega časa in meje rednega obratovalnega časa na območju stanovanj. V zakonu je pooblastilo občinam, da lahko iz določenih razlogov in do določene mere prilagajajo meje rednega obratovalnega časa s splošnim aktom, posebej na območju stanovanj zakon določa varovalke. Gostinski prostor lahko obratuje izven mej rednega obratovalnega časa v zakonu oziroma splošnem aktu, če pridobi pisno soglasje občine, ki ga občina izda na podlagi splošnega akta.

Prehrambni obrat (restavracija, gostilna, okrepčevalnica, kavarna, slaščičarna, bar, obrat za pripravo in dostavo jedi)  lahko obratuje v skladu z objavljenim urnikom za vse dni v tednu s časovnimi omejitvami, in sicer redni obratovalni čas izven območij stanovanj določi občina, pri čemer ne sme preseči časovnega razpona med 6. in 2. uro (razen hotelske restavracije, obrati za dostavo in obrati v igralnicah oziroma igralnih salonih: 24 ur na dan);
Redni obratovalni čas na stanovanjskem območju ali na območju, kjer so najbližja stanovanja oddaljena 100 metrov ali manj je možen med 6. in 22. uro, razen če splošni akt občine utemeljeno na določenem območju podaljša možnost rednega obratovanja, pri čemer pa ne sme preseči časovnega razpona med 6. in do največ 2. uro. Izven teh okvirjev je za podaljšani obratovalni čas treba pridobiti soglasje občine, ki bodo po novem izvajale tudi nadzor nad obratovanjem v skladu z objavljenim urnikom in obratovanjem v časovnih okvirih zakona, splošnega akta in soglasja občin k podaljšanem obratovalnem času.

Razširjene so možnosti za dneve, ko prehrambni gostinski prostor lahko obratuje izven rednega obratovalnega časa brez soglasja občine:

• na dan državnega praznika, ki je dela prost dan, kot je določeno z zakonom, ki določa praznike, razne na dan spomina na mrtve;
• na dan pred državnim praznikom iz prejšnje alineje in
• na pustno soboto, pustni torek ter na Martinovo.

Nudenje pitne vode – ukrep trajnostnega turizma

Predlog zakona predvideva, da vsi gostinski obrati in drugi prostori za gostinstvo, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje svojim gostom v gostinskem prostoru nudijo pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Voda se gostom nudi v kozarcih za večkratno uporabo ali v posodi, ki ne vsebuje plastike, pri čemer lahko gostinci obračunajo tudi postrežnino.
Gre predvsem za ukrep namenjen promociji Slovenije, kot destinacije s čisto pitno vodo in ukrepe za trajnostno načrtovanje gostinstva.

Gostinstvo v premičnih objektih

Zaradi nejasnosti obstoječe ureditve opravljanja gostinstva zunaj gostinskega obrata, v premičnih objektih, kot so na primer stojnica, prikolica, prireditveni šotor, tovornjak s hrano in podobno ter nelojalne konkurence prehrambnim gostinskim obratom zakon jasno določa, da se prehrambna dejavnost zaradi izboljšanja gostinske ponudbe lahko opravlja v premičnih objektih izven javnih prireditev, če občina sprejme akt, s katerim opredeli dovoljena območja ter dovoljeno obdobje in dneve znotraj tega obdobja. Pravila obratovalnega časa prehrambnih gostinskih objektih veljajo tudi za obratovanje v premičnih objektih, izvajanje nadzora nad opravljanjem dejavnosti bo v pristojnosti občinskih inšpekcij.

Objava cen gostinskih storitev

Predlog zakona predvideva, tudi možnost cenika na mizah v elektronski obliki (Qr koda,..) ob tem, da mora gostinec na zahtevo gosta predložiti tudi cenik, ki omogoča neposredno branje.

Določene so vrste nastanitvenih obratov med katerimi so tudi nove vrste obratov za katere bodo nato posodobljeni tehnični pogoji in pogoji glede storitev:

• hotel,
• motel,
• penzion,
• prenočišče,
• mladinsko prenočišče,
• gostišče,
• apartma,
• hotelsko naselje,
• apartmajsko naselje,
• planinski dom, drug dom,
• glamping,
• kamp,
• šotorišče,
• postajališče za bivalna vozila,
• nestandardni nastanitveni obrat v naravi (npr. hiška na drevesu, nastanitev v vinskih sodih, ipd.).

Z Zakonom se določa obveznost vpisa nastanitvenega prostora v Register turističnih nastanitev in pridobitev identifikacijske številke nastanitvenega prostora, v primeru nastanitvenega prostora, ki je stanovanje, pa tudi obveznost vpisa in pridobitve identifikacijske številke tudi na nastanitveno enoto.

Kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem

Največ novosti in sprememb je pri oddajanju v kratkotrajni najem. Gre za drugačno ureditev opravljanja nastanitvene dejavnosti v stanovanjih, kot je bila določena v veljavnem ZGos. Po novem se le ta imenuje »ponudnik kratkotrajnega najema«.

Ponudniki kratkotrajnega najema so v skladu s predlogom zakona lahko pravne osebe, samostojni podjetniki in fizične osebe. Posamezno stanovanje se kot celota ali del lahko oddaja v kratkotrajni najem do 30 dni v koledarskem letu oziroma več, če bo občina s splošnim aktom določila dovoljeno trajanje oddajanja posameznega stanovanja, ki bo daljše od 30 dni. Predlog zakona v tem delu torej daje več pristojnosti občinam.
Stanovanja pa se bo lahko še vedno oddajalo brez časovnih omejitev občine, če se bo s spremembo namembnosti spremenilo v poslovni prostor – gostinski nastanitveni obrat. Predlog zakona, zato med gostinske nastanitvene obrate uvaja tudi apartma.
Oddaja se lahko stanovanje ali njegov del v enostanovanjski stavbi, dvostanovanjski stavbi ali večstanovanjski stavbi, razen v stanovanjskih stavbah z oskrbovanimi stanovanji. Določena je omejitev števila ležišč glede na vrsto stanovanjske stavbe v kateri se stanovanje nahaja, saj ima število gostov večji vpliv v stavbah z več stanovanji, kjer so kapacitete bolj obremenjene (število parkirišč, uporaba dvigala, komunalna poraba, itd.).
Zmanjšuje pa se delež soglasja solastnikov v večstanovanjski stavbi in sicer se iz 100 odstotkov solastniških deležev znižuje na 75 odstotkov (vključujoč soglasja vseh etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi, tla ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto), in z obvezno pridobitvijo soglasja občine.

Z Zakonom se ureja tudi Register turističnih nastanitev (22. – 25. člen), ki je predviden kot register vseh nastanitvenih prostorov, tudi stanovanj in njihovih delov, ki se oddajajo v kratkotrajni najem.

Določeni so pogoji za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostoru za drug namen

Nova rešitev so tudi bolj določni pogoji za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostoru za drug namen. Določeno je, da se nastanitvena dejavnost lahko izvaja v prostoru za drug namen, ki ga občina s splošnim aktom prepozna kot pomembnega za obogatitev turistične ponudbe občine oziroma destinacije s stališča trajnosti, avtentičnosti ali inovativnosti ter za celovit razvoj občine (kot npr »turizem v zidanicah«). Ker gre za odklon od sistemske ureditve podobno kot pri kratkotrajnem najemu, je potreben utemeljen razlog, potreba občine. S splošnim aktom občina določi pogoje za izdajo soglasja za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostorih za drug namen. Občina lahko da na podlagi vloge, ki vsebuje tudi uporabno dovoljenje ali drug dokument po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ki izkazujejo, da gre za prostore za drug namen, in soglasje vseh lastnikov objektov oziroma zemljišč, za največ 3 leta.

Ob koncu Zakona so določeni pristojni inšpekcijski organi in upravni ukrepi ter kazenske določbe. Določene pristojnosti so poverjene tudi občinskim inšpektoratom, in sicer nadzor nad izvajanjem določb o:

• obratovalnem času gostinskega prostora (8., 10.  in 17. člen);
• posebnih pogojih za opravljanje gostinske prehrambne dejavnost v premičnem gostinskem prostoru (13. člen); 
• posebnih pogoji za oddajanje v kratkotrajni najem (19. člen);
• posebnih pogoji za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostoru za drug namen (21. člen).

Zakon določa, da mora pristojno ministrstvo podzakonske akte sprejeti v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona. Zaradi potrebe po prilagoditvi, zlasti Registra turističnih nastanitev, je za uveljavitev nekaterih določb določeno daljše prehodno obdobje.