Ko se bliža kresni večer in narava doseže svoj poletni vrhunec, slikoviti Štanjel zaživi v znamenju dišečega kraškega cvetja in starodavnih tradicij. Spletanje venčkov sv. Ivana je ena najbolj prepoznavnih posebnosti Krasa, ki se je po zaslugi lokalnih zanesenjakov ponovno vrnila na grajsko dvorišče in kamnite portale. Ta čudoviti običaj, ki povezuje globoko spoštovanje do narave z ljudsko ustvarjalnostjo, je danes ponosno vpisan v slovenski register nesnovne kulturne dediščine. Fotografije so v novici spodaj.

Moč kresnih rastlin in varovanje domov

Korenine te šege segajo daleč nazaj v predkrščanske, poganske čase, ko so ljudje častili sončni obrat in moč svetlobe. Z nastopom krščanstva se je praznik preimenoval po svetem Janezu Krstniku (sv. Ivanu), ki goduje 24. junija. Ljudsko verovanje pravi, da imajo rastline in divja zelišča, nabrana na predvečer tega praznika, prav posebno magično ter zdravilno moč. Domačini so iz njih spletali venčke in jih obešali na vhodna vrata svojih hiš, da bi domove in družino obvarovali pred nesrečo, strelo ter zlimi silami.

Obuditev tradicije na grajskem dvorišču

Čeprav je navada po drugi svetovni vojni z izseljevanjem starega dela Štanjela skoraj povsem utonila v pozabo, so jo domačini na prelomu tisočletja uspešno obudili. Danes za ohranjanje te žive dediščine vzorno skrbijo člani Kulturno etnološkega društva Venček iz Štanjela, ki je tudi nosilec vpisa običaja v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.

Vsako leto na zadnjo nedeljo pred praznikom sv. Ivana društvo organizira tradicionalne delavnice spletanja venčkov. Pod arkadami mogočnega štanjelskega gradu se zberejo tako domačini kot obiskovalci od drugod. Izkušene mojstrice z ljubeznijo prenašajo starodavno znanje in spretnosti na mlajše generacije ter radovedne turiste. Udeleženci se naučijo pravilnega izbora cvetja iz kraških travnikov in tradicionalne tehnike pletenja, ki zahteva nekaj potrpežljivosti, a ponuja neizmerno ustvarjalno zadoščenje.

Ustvarjalno doživetje za vsakogar

Delavnice običajno potekajo v dveh terminih (dopoldanskem in popoldanskem), vzdušje na grajskem dvorišču pa je vselej prežeto z vonjem po rmanu, šentjanževki, sivki, materini dušici in drugih divjih rastlinah. Izdelani venčki niso le estetski okras, temveč pristen stik s preteklostjo. Pika na i celotnemu dogodku je vsakoletni izbor za najlepši venček, kjer strokovna komisija in obiskovalci občudujejo domišljijo ter spretnost ustvarjalcev teh unikatnih rokodelskih izdelkov.

Ocenjevanju sledi raznos venčkov po starem mestnem jedru Štanjela, iz vrat se poberejo stari venčki in se obesijo novi, sveži. Stare venčke se sežge na vrhu Štanjela, na Gledanici oziroma Turnu, kjer se celodnevno dogajanje zaključi.

Čarobnost kraškega izročila: Delavnice spletanja venčkov sv. Ivana v Štanjelu

Tudi v nedeljo 21. junija so v Štanjel prišli številni obiskovalci, ki so želeli postati del uspešne zgodbe, ki že vrsto let v mesecu juniju napolni ulice v notranjosti obzidja starega dela Štanjela s prav posebno energijo. Zaradi vse večjega zanimanja za obujanje tega lepega običaja, je društvo Venček iz Štanjela v zadnjih letih prireditev, ki je bila v preteklosti strnjena na nedeljo pred 24.junijem razširilo na cel mesec junij in jo poimenovala »Mesec venčkov svetega Ivana v Štanjelu«. Člani društva ob vikendih na ulicah Štanjela prikazujejo spletanje venčkov in ozaveščajo širšo javnost o pomenu ohranjanja tega lepega starega običaja. Mnogi obiskovalci Štanjel obiščejo v tem času prav zaradi izdelovanja venčkov svetega Ivana, nekateri, tudi iz oddaljenih krajev, obiščejo delavnico večkrat, povedo, da se vračajo zaradi vzdušja, samo spletanje pa je posebno doživetje in lahko tudi ene vrste meditacija.

Letos se je delavnic udeležilo 40 udeležencev, člani društva pa so že ves mesec izvajali delavnice tudi na terenu, med učenci v osnovnih šolah, na srednji šoli so znanje prenašali na bodoče aranžerje, prav na poseben način so se s cvetjem in obročki seznanjali otroci v vrtcu. Delavnice so se izvajale tudi med starostniki v domovih za ostarele občane in v društvih upokojencev.

Po končanih delavnicah je tudi letos sledilo ocenjevanje venčkov v dveh kategorijah, tradicionalni venček in fantazijski venček. Venčke je ocenila tričlanska komisija v sestavi: gospa Anja Podreka, višja strokovna sodelavka na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, gospod Miha Obid Ravbar in gospa Mojca.

Po končanem ocenjevanju so se člani društva, domačini in obiskovalci sprehodili po uličicah starega dela Štanjela, iz vrat pobrali stare venčke in jih zamenjali z novimi.

Stare venčke so na vrhu Gledanice sežgali, s tem se je po izročilu naših prednikov uničilo vse slabo, kar se je čez leto v njih nabralo, sveži venčki pa prinašajo v domove novo, dobro energijo, ki bo prebivalce varovala pred nesrečami, ujmami, točo in tudi pred kačami.

Celodnevno nedeljsko dogajanje se je zaključilo s koncertom skupine Gugutke na vrhu Štanjela, kjer so se poslušalci lahko predali zvokom vrhunske ljudske glasbe, ki prinaša svež in energičen pogled na tradicionalno glasbeno izročilo.

Ambient Gledanica je s svojo zgodovinsko kuliso in razgledom ob sončnem zahodu poskrbel, da se je čarobno končal osrednji dogodek v letošnjem mesecu venčkov svetega Ivana v Štanjelu.

Do nedelje je bilo v okviru društva spletenih okrog 170 venčkov, še toliko jih bo spletenih do konca avgusta, ko se bo končala letošnja sezona venčkov, saj na kraških travnikih ne bo več cvetja, ki se uporablja za njihovo izdelavo.

Prireditev vsako leto pritegne več kot 1000 obiskovalcev in naključnih občudovalcev venčkov, tudi letos ne bo nič drugače.

Ko boste naslednjič ob koncu junija obiskali Kras, se ozrite po štanjelskih hišah – rumeni venčki na starih kamnitih "kalonah" pričajo o tem, da tradicija na Krasu še kako živi in še naprej varuje svoje prebivalce.

Vir: Društvo Venček iz Štanjela