Državni zbor RS je 10.12.2021 sprejel nov Gradbeni zakon (GZ-1) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Zakona bosta začela veljati 31.12.2021, uporabljati pa se bosta začela 1.junija 2022.

V nadaljevanju so povzete le ključne rešitve, navedene na podlagi objave MOP. Več o vsebini GZ-1 in pojasnilih za člane OZS ključnih členov boste prejeli po e-masovni pošti, po objavi v Uradnem listu.

Ključne rešitve, ki jih prinaša GZ-1:

• možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z Zakonom o upravnem postopku ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-graditev;
• investitor lahko na lastno odgovornost prične z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje;
•  podjetja bodo lahko začasno (do tri leta) postavila na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov ter po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt;
• »manjša rekonstrukcija«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo;
• odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja  - pred začetkom gradnje;
• inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije;
• kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva;
• omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na preprostejši način;
• ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta; hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje;
• omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 2005);
• vzpostavlja pravno fikcijo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. 6. 2018 in so ustrezno evidentirane;
• za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje;
• vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev) ter izvedbo avdio-video obravnav.

Ključne rešitve, ki jih prinaša ZUreP-3:

•  vzpostavitev projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju z aktivnejšim sodelovanjem nosilcev urejanja prostora;
•  nadgradnja postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu in v enem postopku od načrtovanja do dovoljevanja;
•  nadgradnja procesa priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) kot temeljnega prostorskega akta občine z namenom njegove učinkovitejše obravnave;
•  integracija celovite presoje vplivov na okolje v postopku priprave prostorskih izvedbenih aktov;
•  nadgradnja instituta lokacijske preveritve kot fleksibilnega instrumenta omogočanja posegov v prostor pri posamični poselitvi, odstopanj od prostorskih aktov in začasne rabe prostora;
•  možnost spremembe namenske rabe s sprejemanjem OPPN;
•  nadgradnja načina sodelovanja nosilcev urejanja prostora v postopkih priprave prostorskih aktov;
•  posodobitev ukrepov zemljiške politike zaradi doseganja boljše izkoriščenosti prostora, razvoja stavbnih zemljišč in gospodarjenja občin s stavbnimi zemljišči;
•  nadgradnja pravil za določanje in evidentiranje gradbenih parcel ter finančnih inštrumentov zemljiške politike (komunalni prispevek).

Vir: MOP