Delegacija Sekcije za promet pri OZS v Zagrebu: Skupaj za sodobne rešitve v cestnem prometu

Široka slovenska delegacija, sestavljena iz predstavnikov zbornic, pristojnih ministrstev in strokovnih institucij, se je mudila na strokovnem študijskem obisku na Hrvaškem. Glavni namen obiska je bil podroben pregled hrvaškega sistema poklicnega izobraževanja ter prenos dobrih praks, s katerimi bi učinkovito odgovorili na pomanjkanje kadra v transportnem in logističnem sektorju.

Povezovanje gospodarstva in države je ključno, zato so moči na terenu združili predstavniki Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije (OZS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstva za infrastrukturo ter Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI).

Slovensko delegacijo so uvodoma sprejeli na hrvaškem Ministrstvu za znanost, izobraževanje in mlade, kjer so na ravni direktorata spoznali njihov izobraževalni sistem. V drugem delu pa je sledil obisk Srednje šole za cestni promet Zagreb. Tam so si udeleženci s strani vodstva šole, profesorjev in dijakov ogledali celoten, praktično zasnovan proces triletnega in štiriletnika izobraževanja – od dela v skladišču, nakladanja in razkladanja tovora, do praktične vožnje in pridobivanja vozniškega dovoljenja za programa »Voznik« in »Prometni tehnik«.

Peter Pišek: »V Sloveniji že 30 let nimamo tega poklica v šolskem sistemu«

Nad videnim v Zagrebu in odzivnostjo hrvaškega sistema je bil izjemno navdušen podpredsednik OZS in predsednik Sekcije za promet Peter Pišek, ki pa je ob tem opozoril na sistemski zaostanek v Sloveniji:

»Hrvaški kolegi imajo že vrsto let uspešno urejen program, kjer mladi že pri 16 letih začnejo z opravljanjem vozniškega dela. V Sloveniji pa tega poklica v šolskem izobraževalnem sistemu nimamo že dolgih 30 let. Ker je transport hrbtenica slovenskega gospodarstva, v državi pa nam v tem trenutku primanjkuje več tisoč voznikov, je sistemska sprememba nujna. Domov se vračamo z jasnim ciljem: te dobre prakse moramo nemudoma implementirati v slovensko šolstvo.«

Hrvaški sistem izobraževanja voznikov je namreč povsem prilagojen dejanskim zahtevam poklica ter znanjem in kompetencam, ki jih morajo vozniki obvladati pri svojem delu. Izobraževanje se tam začne že pri 16 letih, dijaki pa do dopolnjenega 18. leta starosti pridobijo vozniško dovoljenje C kategorije skupaj s priznano strokovno usposobljenostjo (koda 95), pri čemer stroške vozniškega izpita krije država. Program poklicnega izobraževanja je celovit in poleg strokovnih vsebin vključuje tudi prometno kulturo, družbeno odgovornost, zdrav način življenja, znanja za delo v skladišču, upravljanje viličarja ter številna druga praktična znanja, potrebna za uspešno opravljanje poklica.

Program poklicnega izobraževanja je celovit in poleg strokovnih vsebin vključuje tudi prometno kulturo, družbeno odgovornost, zdrav način življenja, znanja za delo v skladišču, upravljanje viličarja ter številna druga praktična znanja, potrebna za uspešno opravljanje poklica voznika. 

Hrvaška s takšnim sistemom vsako leto usposobi približno 1200 novih poklicnih voznikov. Na OZS smo zato trdno odločeni, da te preizkušene prakse iz soseske nemudoma začnemo pretakati v pravo smer – za vrnitev celovitega in sodobnega poklica voznika v slovenske šolske klopi.