Novice - Sekcija za domačo in umetnostno obrt

Čeprav je ta večinoma že predmet tehnične kulturne dediščine, se kar nekaj naših obrtnih poklicev še srečuje s suhozidno gradnjo, med njimi najdemo različne rokodelce, kamnoseke in gradbince.

Fraza »živeti v kameni dobi« ima danes slabšalen, zaničevalen prizvok, a če dobro pomislimo, je kamen še vedno tisti material, ki nas spremlja od rojstva do smrti, od krstilnice do nagrobnika. Spomnimo, Sekcija cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS je na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pred dobrima dvema letoma oblikovala skupino za pregled terminološkega slovarja za kamnoseke in začel se je sklepni del nastajanja prvega tovrstnega terminološkega slovarja v Evropi.

Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS kar največ pozornosti posveča izobraževanju in prenosu znanj. Kot zelo aktivna članica UNIEP evropskega združena slikopleskarjev, je na sejmu MEGRA, našem največjem gradbenem sejmu, izvedla prvo oz. pilotno usposabljanje slikopleskarjev v okviru PSA evropske akademije slikopleskarjev, ki bo udeležencem prineslo tudi prvi certifikat PSA skladen z EOK evropskim ogrodjem kvalifikacij.

V okviru projekta ioreSME je bila pripravljena tudi raziskava namenjena podjetjem. Cilj projekta je dvigniti ozaveščenost in povečati prepoznavnost delodajalskih organizacij MSP (Malih in srednje velikih podjetij) v EU ter spodbujati njihovo vlogo kot socialnih partnerjev.

Obrtniki in podjetniki člani OZS so 2. marca napolnili veliko predavalnico Instituta"Jožef Stefan" v Ljubljani. Zbrali so se na strokovnem srečanju v organizaciji Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS in Instituta "Jožef Stefan". Srečanje je potekalo s ciljem po čim večjem povezovanju znanosti, raziskav in razvoja z industrijo, obrtjo in podjetništvom ter željo, da bi tovrstna srečanja postala stalnica. Zbralo se je več kot 60 članov OZS, raziskovalcev IJS in najvišjih predstavnikov obeh organizacij. Po uvodnem plenarnem delu so se razdelili v skupine in si ogledali več sklopov raziskovalnih odsekov, srečanje pa zaključili z individualnimi pogovori z raziskovalci.

V luči vladne potrditve novega Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki smo ga v strokovnih krogih in naši stanovski organizaciji pričakovali kar dve desetletji, bi vas radi opozorili na oddajo TV Slovenija Ah ta leta!, ki bo drevi ob 17.20 na TVS1 govorila o rokodelcih v sodobni družbi.

V Slovenijo se je leta 2022 uvažalo največ odpadnih kovin in odpadnih barvnih kovin, odpadnega papirja in odpadne plastike. Izvozili pa smo za več kot za 20 odstotkov več odpadkov kot leta 2021. Količina izvožene odpadne plastike se je ponovno povečala za več kot 26 odstotkov, namembne države za izvoz odpadne plastike pa so ponovno azijske države

Osnovni namen predloga Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva je zaščita rokodelskih panog in njenih nosilcev, ohranjanje, prenašanje in razvijanje rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo nesnovne kulturne dediščine in identitete.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo v letošnjem letu skupaj z izvajalskimi organizacijami in SID banko gospodarstvu, turizmu in športu ponudilo dobrih 634,4 milijona evrov novih finančnih spodbud; od tega 304,9 milijona evrov z lastnimi sredstvi. Ministrstvo z načrtovanim vlaganjem razvojnih sredstev nadaljuje s krepitvijo konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva.

Že pojav interneta je sejemsko dejavnost precej spremenil, ugasnili so številni prodajni sejmi v ospredje pa so prišli bolj specializirani in strokovni, ki so vključili tudi veliko prvin B2B poslovnih srečanj, a sejemska dejavnost je vseeno živela naprej in ljudje v stroki so se srečevali. Pretekla epidemična leta pa so bila za sejemsko dejavnost uničujoča, večina sejmov je bila enostavno odpovedanih.