Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
ZTI-1 SPREJET V DZ RS

Sprejet Zakon o tržni inšpekciji

31. 01. 2024
Avtor: Maja Rigač
ZTI-1 SPREJET V DZ RS

Državni zbor RS je včeraj sprejel nov Zakon o tržni inšpekciji (ZTI-1). Glavni cilj Zakona o tržni inšpekciji (ZTI-1) je učinkovitejše izvajanje inšpekcijskih postopkov, večja varnost potrošnikov, odprava administrativnih ovir in usklajenost delovanja s splošnimi načeli delovanja javne uprave.

ZTI-1 bo izenačil pogoje za inšpekcijski nadzor in izpolnjevanje pogojev za delo tržnih inšpektorjev z drugimi inšpektorji ter odpravil administrativne ovire in s tem racionaliziral inšpekcijske postopke. Predlog zakona namreč omogoča zbiranje podatkov v upravnem postopku, ki se bodo uporabili v prekrškovnem postopku. Obenem omogoča tudi izrek upravnega opozorila na zapisnik brez potrebne predhodne izjave zavezanca v postopkih, kjer zavezanec ni prisoten in kjer je nepravilnost jasno in nedvoumno izkazana, kot je to v primeru nadzora na primer spletne trgovine.

ZTI-1 predvideva tudi večjo varnost potrošnikov, saj inšpektorju omogoča skriti nakup, kar vodi do bolj učinkovitega izvajanja inšpekcijskih postopkov. Predlog novega zakona namesto triletnega usposabljanja in administrativnega preverjanja znanja določa zahtevo po obveznem letnem usposabljanju tržnih inšpektorjev. Zaradi pogostih okoliščin, ki izkazujejo potrebo po izvedbi inšpekcijskega nadzora izven delovnega časa, ki ga ni mogoče predvideti vnaprej, se uvaja tudi institut občasne pripravljenosti tržnega inšpektorja na delo.

ZTI-1 določa tudi pogoje za prednostno obravnavo prijav in razloge, zaradi katerih inšpektor ne obravnava anonimnih prijav. Prednostno bodo obravnavane prijave, iz katerih bo izhajalo oškodovanje večjega števila potrošnikov oziroma nastanek večje škode. Razloga, zaradi katerih inšpekcija ne bo obravnavala anonimnih prijav, pa sta očitna neutemeljenost in neresničnost prijave.

Izvajanje zakona in tudi izvajanje inšpekcijskega nadzorstva je v praksi pokazalo, da je bilo treba nekatere določbe trenutno veljavnega Zakona o tržni inšpekciji ukiniti oziroma jih dopolniti, nekatere pa zapisati na novo. Zakon o tržni inšpekciji in Zakon o inšpekcijskem nadzoru sta si bila namreč v nekaterih določbah nasprotujoča ali sta se podvajala. Poleg tega so bile nekatere določbe Zakona o tržni inšpekciji, ki je bil sprejet že leta 1997, posebej in strožje opredeljene v drugih zakonih.

Vir: MGTŠ