Izvajanje Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva

Rokodelstvo je pomemben del našega gospodarstva, turizma in slovenske nesnovne kulturne dediščine. Trenutno združuje, opredeljuje in opisuje kar 71 rokodelskih panog, kar kaže na širok obseg in raznolikost rokodelstva pri nas. Sprejeti ZORR zagotavlja prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, podeljevanje naziva priznani rokodelec, certificiranje rokodelskih izdelkov, poimenovanje rokodelskih panog ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje nosilcev podpornega okolja z izvajanjem vrste ukrepov in s finančnimi spodbudami.

Veliko zadovoljstvo stroke

V Sekciji za domačo in umetnostno obrt pri OZS, ki skrbi za rokodelske panoge, so ob lanskem sprejetju zakona izrazili veliko zadovoljstvo. Jernej Bortolato, predsednik Sekcije DUO pri OZS, je ob tem poudaril, da gre za pomemben mejnik na področju rokodelstva, za katerega smo si v naši stanovski organizaciji prizadevali skoraj 20 let. S tem, ko smo definirali, kaj je rokodelstvo in kaj so rokodelska znanja, imamo podlago za urejevanje tudi ostale področne zakonodaje te obrtne dejavnosti. V Sloveniji je registriranih le okrog 400 rokodelcev, kar pomeni, da gre za v praksi za izumirajočo obrt, zato je še toliko bolj pomembno, da zagotovimo ustrezen prenos znanj na mlajše generacije in izboljšamo pogoje dela rokodelcem, saj bomo le tako lahko ohranili ta segment naše kulturne dediščine.

Namen sprejetega zakona

Namen ZORR je ohranjanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo kulturne dediščine. Zakon uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oziroma s podeljevanjem naziva priznani rokodelec ter prek zaščite rokodelskih izdelkov z njihovim ocenjevanjem in evidentiranjem ter podeljevanjem certifikata Art&Craft Slovenija, za kar je po zakonu z javnim pooblastilom odgovorna ravno OZS.

Pri oblikovanju predloga zakona so bili vključeni vsi nosilci podpornega okolja rokodelstva, poleg pristojnega ministrstva za gospodarstvo so tvorno sodelovali še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

Ohranjanje in razvoj rokodelstva

S sprejetjem ZORR je bil narejen ključen korak za prepoznavo pomembnosti ohranjanja in razvoja rokodelstva. Zakon naslavlja vse, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča urejen prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kvalitetnih rokodelskih izdelkov, spodbuja medsebojno povezovanje rokodelskih centrov in rokodelskih organizacij, podpira njihove dejavnosti z namenom ohranjanja in razvoja rokodelstva ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva, tudi na način, da omogoča pravno podlago za različne oblike finančnih razvojnih spodbud.

Povezava na ZORR v ULRS >>>

Rokodelstvo je specifično

Rokodelstvo je v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi posebno v tem, da je na eni strani povezano z varovanjem nesnovne kulturne dediščine, na drugi strani pa obravnavano kot vse ostale gospodarske dejavnosti na trgu.

Ker so rokodelski izdelki narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, so dražji od podobnih izdelkov, ki so izdelani na industrijski način, zato na trgu ne morejo neposredno cenovno konkurirati. S tem pa je preživetje rokodelstva in rokodelskega znanja v tržnih razmerah seveda ogroženo. Kljub dejstvu množične industrijske proizvodnje pa sicer še vedno obstaja prostor za tovrstna znanja, veščine in spretnosti ter za kakovostne rokodelske izdelke, vendar je potrebno poskrbeti za ustrezno prepoznavnost in verifikacijo izdelkov.

Rokodelstvo kot izziv za mlade

Bogata tradicija rokodelstva je lahko združljiva tudi s sodobno družbo in njenimi trendi, kjer mladi realizirajo lastne želje, sposobnosti in potenciale. Nekatere rokodelske panoge se v zadnjih letih uspešno oživljajo, saj ponujajo možnosti za razvoj sodobnega, umetniškega in oblikovalskega ustvarjanja v duhu sedanjega časa, omogočajo razvoj podjetništva in dajejo nove podjetniške priložnosti, predvsem z vidika prepoznavnosti blagovnih znamk ali v povezavi z butičnim in doživljajskim turizmom.

Prispeva pa lahko tudi k prehodu na zelene, trajnostne, inovativne in krožne modele podjetništva ter maloserijske proizvodnje, ki temeljijo predvsem na uporabi lokalnih virov in veščin. Prenos znanj na področju rokodelstva je zato ključen za ohranjanje in nadaljnji razvoj dediščin rokodelstva, ki se dotika tudi aktualnih vprašanj predvsem v luči zelene prihodnosti in trajnostnega razvoja.

Podporno okolje rokodelstva

Podporno okolje rokodelstva sestavljajo vsi subjekti, ki delujejo na področju rokodelstva, to so fizične osebe ali rokodelci, upokojenci rokodelci, samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni v kulturi na področju kulturne dediščine in ustvarjalnosti, nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, povezane z rokodelstvom, posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, povezano z rokodelstvom, sledijo rokodelske organizacije, torej pravne osebe ne glede na pravnoorganizacijsko obliko, na primer gospodarske družbe, javni in zasebni zavodi, zadruge, društva in zbornice ter lokalne skupnosti in lokalne akcijske skupine.

Nosilci podpornega okolja

Nosilci podpornega okolja rokodelstva v okviru svojih nalog v skladu z ZORR skrbijo za spodbujanje delovanja in povezovanja subjektov, ki delujejo na področju rokodelstva. Med nosilci, ki jih opredeljuje zakon, so Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

Javna pooblastila in podporne aktivnosti OZS

Obrtno-podjetniške zbornica Slovenije izvaja naloge javnega pooblastila na področju rokodelstva, med njimi so izdajanja listine priznani rokodelec, določitev vsebin usposabljanj po rokodelski shemi za posamezne rokodelske panoge, izvajanje usposabljanj po rokodelski shemi, imenovanje in delovanje komisije za naziv priznani rokodelec, vodenja javnega registra priznanih rokodelcev, izdajanje certifikata za rokodelske izdelke, imenovanje in delovanja ocenjevalne komisije za rokodelske izdelke, opredelitev meril in postopka za ocenjevanje posameznih rokodelskih izdelkov ter vodenja javne evidence certificiranih rokodelskih izdelkov.

Naziv priznani rokodelec

Rokodelec lahko pridobi naziv priznani rokodelec, ki potrjuje, da rokodelec obvlada določeno rokodelsko panogo in je usposobljen za prenos rokodelskega znanja. Naziv priznani rokodelec se izkazuje z ustrezno listino. Naziv priznani rokodelec se lahko pridobi tudi kot častni naziv. Naziv priznani rokodelec se lahko upošteva pri dodeljevanju sredstev za projekte, s katerimi se uresničujejo ukrepi za ohranjanje in razvoj rokodelstva v skladu s tem zakonom.

Usposabljanje po rokodelski shemi

Rokodelska shema je oblika usposabljanja za pridobitev naziva priznani rokodelec in je sestavljena iz pedagoško-andragoških vsebin, praktičnega dela usposabljanja iz posamezne rokodelske panoge ter praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca. Rokodelsko shemo izvaja OZS, ki lahko k sodelovanju povabi še druge subjekte in nosilce rokodelskega podpornega okolja.

Vsebino rokodelske sheme po posameznih rokodelskih panogah, teh je trenutno priznanih 71, vključno s trajanjem usposabljanja iz pedagoško-andragoških vsebin, trajanjem praktičnega dela usposabljanja in merili praktičnega preverjanja usposobljenosti rokodelca, določi OZS, k njej pa da soglasje minister, pristojen za gospodarstvo. Vsebina rokodelske sheme vključuje zlasti uporabo različnih tradicionalnih znanj, spretnosti in veščin za pretežno ročno izdelovanje, obdelovanje ali popravljanje rokodelskih izdelkov po posameznih rokodelskih panogah.

Rokodelec se prijavi na usposabljanje pri OZS, opravi določeno število ur iz posameznih znanj in pridobi pozitivno oceno pri praktičnem preverjanju usposobljenosti ter o tem prejme ustrezno listino.

Častni naziv priznani rokodelec

Naziv priznani rokodelec se lahko pridobi kot častni naziv, podeli ga posebna komisija, ki ugotavlja rokodelska znanja, spretnosti in veščine rokodelca za ta naziv. Komisija upošteva dva sklopa meril, prvi je, da je rokodelec nosilec vpisa enote s področja rokodelstva v registru nesnovne kulturne dediščine ali ima pridobljen certifikat za rokodelski izdelek ali ima vsaj tri priznanja in nagrade s področja rokodelstva s sejmov in dogodkov ter drugi sklop, da ima rokodelec pridobljen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki se nanaša na posamezno rokodelsko panogo, ali ima dokazila o opravljenih usposabljanjih pri izvajalcih usposabljanj in izobraževanj, ki se nanašajo na rokodelstvo, ali z dosedanjim delom izkazuje usposobljenost za samostojen prenos rokodelskih znanj določene rokodelske panoge ali ima dokumentiran opis načina prenosa rokodelskih znanj določene rokodelske panoge.

Ocenjevanje in certifikat Art&Craft Slovenija

Ocenjevalno komisijo za rokodelske izdelke in izdajo certifikata Art&Craft Slovenija imenuje OZS, sestavljajo pa jo štirje člani, ki so strokovnjaki s področja etnologije, kulturne antropologije, umetnostne zgodovine in industrijskega ali unikatnega oblikovanja. Komisija za rokodelske izdelke oceni rokodelski izdelek in na podlagi meril in postopka za ocenjevanje izda mnenje k rokodelskemu izdelku. Merila podrobneje opredeli OZS, o njih pa da soglasje tudi pristojni minister. Merila za ocenjevanje se nanašajo zlasti na uporabno ali okrasno vrednost ali na sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskega izdelka, ki ga je izdelal rokodelec s pretežno ročnim delom, z uporabo tradicionalnih ali sodobnih orodij ter z rokodelskim znanjem, spretnostmi in veščinami.

Rokodelec vloži vlogo za pridobitev certifikata in ji priloži svoj rokodelski izdelek, ki mora biti označen s poimenovanjem ali drugo oznako. Če ocenjevalna komisija izda pozitivno mnenje o rokodelskem izdelku, OZS izda rokodelcu certifikat.

Program rokodelstva za 2024

Program za ohranjanje in razvoj rokodelstva za leto 2024 določa vsebinske rešitve in dejavnosti, ki so potrebne za izvedbo posameznih ukrepov za ohranjanje in razvoj rokodelstva do konca leta 2024.

Program rokodelstva za 2024 je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport po predhodnem posvetovanju z nosilci podpornega okolja rokodelstva na javnem posvetu Program za ohranjanje in razvoj rokodelstva - priprava sistemskih ukrepov, ki je potekal 11. oktobra  2023 v Ribnici. Pri oblikovanju dokumenta so bili v največji možni meri upoštevani predlogi, ki so bili ustno podani s strani rokodelcev in rokodelk sodelujočih na javnem posvetu ter pisni predlogi subjektov podpornega okolja rokodelstva posredovani na MGTŠ.

Ključne rešitve in aktivnosti programa

Ključne vsebinske rešitve in dejavnosti Programa rokodelstva za 2024 so celostno ohranjanje in razvoj rokodelstva na način oblikovanja prvih sistemskih ukrepov za ohranjanje in razvoj rokodelstva, vzpostavitev izvajanja nalog javnega pooblastila pri OZS, izvedba prvega javnega poziva za izbiro rokodelskih centrov kot nosilcev podpornega okolja, vzpostavitev izvajanja nalog nosilcev podpornega okolja rokodelstva, usmerjenih v uresničevanje namena ohranjanja in razvoja rokodelstva ter vzpostavitev proračunskega financiranja teh nalog, priprava pravnih podlag za pričetek javnega financiranja ukrepov skladno z ZORR s priglasitvijo državnih pomoči po shemi de minimis pri Ministrstvu za finance ter povečanje prepoznavnosti ukrepov na področju rokodelstva v domačem prostoru s promocijo vsebin ZORR, ki jo izvaja MGTŠ v sodelovanju z nosilci podpornega okolja.

Ukrepi programa 2024

Ukrepi Programa rokodelstva za 2024, ki so namenjeni ohranjanju in razvoju rokodelstva, so celostno ohranjanje in razvoj rokodelstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, certificiranje rokodelskih izdelkov, prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, vključno izvajanje usposabljanj v obliki rokodelske sheme, podeljevanje naziva priznani rokodelec, izvajanje nalog nosilcev podpornega okolja rokodelstva, njihovo medsebojno povezovanje in povezovanje z rokodelci, razvoj rokodelskih panog, vključno poimenovanje rokodelskih panog in spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva, ohranjanje rokodelstva in njegove prepoznavnosti ter spodbujanje promocije in ponudbe certificiranih rokodelskih izdelkov, rokodelskih panog in rokodelcev, predvsem priznanih rokodelcev, razvoj rokodelstva ter spodbujanje sodobnega umetniškega in oblikovalskega ustvarjanja rokodelskih izdelkov, izvajanje rokodelstva na področju turizma in turistične ponudbe, udejanjanje zaposlovanja na področju rokodelstva, medgeneracijsko povezovanje in vseživljenjsko učenje na področju rokodelstva in finančne razvojne spodbude.

Prijave za častni naziv priznani rokodelec

Komisija za pridobitev naziva priznani rokodelec pri OZS je pripravila in javno objavila vlogo za pridobitev častnega naziva priznani rokodelec.

Novi ZORR rokodelcem namreč omogoča, da pridobijo naziv priznani rokodelec, ki potrjuje, da obvladajo določeno rokodelsko panogo in so usposobljeni za prenos rokodelskega znanja. Naziv se izkazuje z listino, upošteva pa se lahko pri dodeljevanju sredstev za projekte, s katerimi se uresničujejo ukrepi za  ohranjanje in razvoj rokodelstva.

Častni naziv priznani rokodelec se pridobi na podlagi pravilno izpolnjene vloge za pridobitev častnega naziva in usvojitve najmanj enega izmed zakonsko opredeljenih meril za pridobitev častnega naziva. Več podrobnosti, pogoje in javno objavo vloge ter način prijave najdete na spletni strani sekcije. Več >>>

Več informacij

Rokodelce vabimo, da za več informacij o izvajanju ZORR, nazivu priznani rokodelec, usposabljanju po rokodelski shemi in pridobitvi certifikata Art&Craft Slovenija poiščete na spletni strani Secije za domačo in umetnostno obrt pri OZS na spletnem naslovu www.ozs.si/sekcija-za-domaco-in-umetnostno-obrt kjer boste našli tudi povezavo na njeno spletno stran www.rokodelstvo.si

Vir: Revija Obrtnik podjetnik, november 2024, A. Š.