Izvajanje skupne trgovinske politike EU

Četrto Letno poročilo Evropske komisije o izvajanju in izvrševanju skupne trgovinske politike EU, pri kateri Slovenija aktivno sodeluje, kaže, da se izvoz EU v države s katerimi ima EU sklenjene sporazume o prosti trgovini, povečuje hitreje kot skupni izvoz EU. EU je zaradi sporazumov o prosti trgovini postala odpornejša na svetovne izzive, saj le-ti zagotavljajo zanesljivejše in bolj raznolike vire oskrbe za uvoz in trge za izvoz.

Odpiranje izvoznih priložnosti EU s trgovinskimi sporazumi ter učinkovito izvrševanje in izvajanje trgovinske politike koristijo potrošnikom in podjetjem v EU, vključno s 680 000 malimi in srednjimi podjetji (MSP) v EU.

Vrednost trgovine EU, ki se je leta 2023 izvajala v okviru  mreže 42 sporazumov, ki jih ima EU sklenjene s 74 partnericami, je znašala več kot 2,3 bilijona evrov, potem ko se je v zadnjih petih letih povečala za več kot 30 %.

Trgovinski sporazumi so lahko v celoti učinkoviti le, če se zainteresirane strani zavedajo njihovih koristi. Komisija si zato prizadeva za spodbujanje prednosti tudi trgovinskih sporazumov, ki so začeli veljati leta 2024 (ki še niso zajeti v poročilu), in sicer sporazuma o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo (ki velja od 1. maja) ter sporazuma o gospodarskem partnerstvu (EPA) med EU in Kenijo (velja od 1. julija), pa tudi posodobljenega sporazuma med EU in Čilom, ki bo predvidoma začel veljati v začetku leta 2025. To poteka v tesnem sodelovanju z državami članicami in podjetji, s poudarkom na MSP.

Odprava trgovinskih ovir 

Enotna vstopna točka (Single Entry Point), v katero lahko podjetja, med drugim, prijavijo Evropski komisiji trgovinske ovire, je od začetka delovanja novembra 2020 prejela več kot 130 pritožb. Decembra 2023 je Komisija objavila revidirane smernice za delovanje Enotne vstopne točke, skupaj s poenostavljenimi spletnimi obrazci za pritožbe in praktičnimi navodili za njihovo izpolnjevanje. Pri preprečevanju ovir za dostop do trga, ali njihovi odpravi, so bili doseženi oprijemljivi rezultati, saj je Komisija še naprej sodelovala s partnerskimi državami, pri čemer je delala vzporedno z državami članicami in zainteresiranimi stranmi EU. Leta 2023 je bilo v 28 državah delno ali v celoti odpravljenih 41 ovir za dostop do trga.

V zadnjih 5 letih je bilo odpravljenih 140 trgovinskih ovir za izvoz EU v več kot 40 državah. Z odpravo ovir med letoma 2018 in 2022, se je v letu 2023 omogočil dodaten izvoz EU v vrednosti 6,2 milijarde evrov.

Access2markets

Spletna platforma Evropske komisije »Access2Markets« ostaja osrednji pripomoček za dostop do konkretnih informacij, ki jih podjetja potrebujejo pri uvozu in izvozu. Portal je od začetka delovanja oktobra 2020 obiskalo več kot osem milijonov obiskovalcev, za njegovo uporabo pa je bilo usposobljenih več kot 11 000 malih in srednje velikih podjetij.

Koriščenje sporazumov o prosti trgovini s strani slovenskih podjetij

Spremljevalni dokumenti Evropske komisije k poročilu kažejo, da imajo slovenska podjetja še možnosti izboljšav na področju uporabe preferencialnih tarifnih stopenj in posledično prihrankov, predvsem pri izvozu.

Evropska komisija namreč računa kazalnik »PUR – preferential utilisation rate«, ki kaže na to, koliko so podjetja koristila preferencialne (nižje) carinske stopnje po sporazumih o prosti trgovini.

Na podlagi tega kazalnika Evropska komisija ocenjuje, kakšni so bili dejanski prihranki podjetij zaradi carinskih dajatev in kakšne so bile izgube zaradi zamujenih prihrankov pri carinah.

Iz tabel Evropske komisije, ki kažejo, koliko so slovenska podjetja koristila preferencialne tarifne stopnje v okviru sporazumov o prosti trgovini, izhaja, da so naša podjetja dobro koristila preferencialne (znižane) carinske stopnje pri uvozu. Pri izvozu pa se ocenjuje, da imajo še možnosti za izboljšave pri koriščenju preferencialnih carinskih stopenj, kar bi posledično pripomoglo k večji konkurenčnosti izvoza. Primer izdelkov, kjer so še potencialne rezerve pri izkoriščenosti preferencialov: izvoz strojev in mehanskih pripomočkov iz Slovenije v Srbijo, Južno Korejo, Vietnam, itd.

Več podrobnosti je na voljo v poročilu in spremljevalnih dokumentih Evropske komisije:

• Poročilo o izvajanju in izvrševanje skupne trgovinske politike EU
• Ključna dejstva o izvajanju izvrševanju trgovinske politike EU (v angleškem jeziku)
• Brošura o poročilu o izvajanju in izvrševanju trgovinske politike EU (v angleškem jeziku)
• Uporaba preferencialnih carinskih stopenj in prihranki pri izvozu (v angleškem jeziku)

Vir: MGTŠ