Kdo bo gradil prihodnost? Krožno gospodarstvo prihaja, ljudje izginjajo

Letošnji Kongres sekcij gradbincev, kleparjev in krovcev ter instalaterjev energetikov v Portorožu je odprl eno ključno vprašanje, to je vprašanje prihodnosti gradbeništva. Panoga, ki je desetletja gradila državo, danes sama stoji pred enim največjih prelomov v svoji zgodovini. Na okrogli mizi, ki jo je vodil mag. Gregor Ficko, direktor ZGIGM, so sodelovali: Uroš Vajgl, državni sekretar, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacema Cementa, Miha Hafner, Elea IC in Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev OZS.

Okrogla miza z naslovom »Na poti iz linearnega v krožno gospodarstvo« tako ni bila zgolj ena od strokovnih tem, temveč prostor, kjer so se srečali industrija, stroka in izvajalci z zelo konkretnim vprašanjem: kako naj gradbeništvo postane motor krožnega gospodarstva, če je sistem razdeljen med več resorjev in če realnost na terenu pogosto prehiteva zakonodajo.

Prehod v krožno gospodarstvo od gradbincev zahteva temeljito spremembo razmišljanja, kjer objekt ni več le končni izdelek, temveč proces upravljanja materialov skozi celoten življenjski cikel – od načrtovanja do razgradnje in ponovne uporabe. Vendar pa realnost na terenu pogosto prehiteva zakonodajo. Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri OZS, je poudaril, da tehnologija ni največja ovira, temveč je to tog sistemski okvir. Zaradi zahtevne administracije in nejasnih klasifikacij se procesi krožnosti pogosto ustavijo že pri ravnanju z gradbenimi odpadki, kjer bi v praksi že lahko dosegali boljše rezultate.

Prav iz industrijske perspektive je predsednik uprave Alpacema Cementa, dr. Tomaž Vuk opozoril, da se pojmi trajnosti, krožnosti in zelenega prehoda pogosto mešajo, čeprav pomenijo različne faze razvoja družbe. Kot je poudaril, trajnost pomeni dolgoročno delovanje družbe skozi generacije, krožnost pa pomeni predvsem ponovno uporabo materialov in surovin ter zmanjševanje odpadkov.

Enega najmočnejših in najbolj neposrednih pogledov iz prakse je na okrogli mizi podal predsednik sekcije gradbincev OZS Zoran Simčič. Po njegovih besedah je pomanjkanje kadra največja grožnja prihodnosti gradbeništva. Starejša generacija še obvlada znanje in procese, nova generacija pa se za poklice v gradbeništvu odloča bistveno redkeje. Hkrati je realnost, da nekvalificirana delovna sila iz tujine pogosto ne more nadomestiti zahtevnega strokovnega znanja, ki ga zahtevajo sodobni projekti. Po njegovem prepričanju slovensko gradbeništvo brez lastnega, doma izobraženega kadra dolgoročno ne more preživeti. »Nočna mora vsakega gradbinca je kader. Slovensko gradbeništvo brez lastnega kadra ne bo preživelo.«

Celoten članek okrogle mize bo objavljen v marčevski reviji Obrtnik podjetnik.

Galerija fotografij s kongresa gradbincev 2026 >>>

Generalni sponzor kongresa je podjetje Alpacem Cement d.d.

Soorganizator kongresa, okrogle mize in strokovnih predavanj osredotočenih na trajnost, učinkovito rabo virov in krožnost v gradbeništvu je bil kot osrednja podporna institucija, tudi Slovenski center za krožno gospodarstvo.