Trajnostno poročanje = priložnost za rast in razvoj MSP

V zadnjih letih se je področje trajnostnega poročanja močno razvilo. S sprejetjem Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive, v nadaljevanju Direktiva CSRD) bo to področje postalo bistveno bolj obsežno in natančno v primerjavi z obstoječimi zahtevami.

Kaj je Direktiva CSRD?

Direktiva CSRD je začela veljati 5. januarja 2023, trenutno pa države članice Evropske unije (EU) prenašajo njene določbe v nacionalne zakonodaje. Gre za ključen korak v podporo Evropskemu zelenemu sporazumu (European Green Deal), ki spodbuja prehod EU v trajnostno in konkurenčno gospodarstvo. Direktiva nadomešča prejšnjo Direktivo o poročanju o nefinančnih informacijah (Non-Financial Reporting Directive, NFRD), hkrati pa krepi in posodablja pravila o poročanju glede okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov.

Evropski standardi poročanja o trajnostnosti

Poročanje podjetij po Direktivi CSRD bo temeljilo na evropskih standardih poročanja o trajnostnosti (European Sustainability Reporting Standards, ESRS). Ti standardi določajo pravila in zahteve za trajnostno poročanje ter zagotavljajo bolj natančno, dosledno in primerljivo poročanje na ravni EU, podobno kot standardi finančnega poročanja.

Standardi so razdeljeni na:

• Splošne standarde,
• Tematske standarde,
• Sektorsko specifične standarde.

Cilj ESRS je izpolnjevanje zahtev deležnikov na podlagi dvojne pomembnosti, ki združuje:

1. Vpliv podjetja na okolje in družbo,
2. Finančni vpliv trajnostnosti na podjetje.

Poročila bodo morala biti oddana vsako leto in bodo predmet obvezne revizije.

Za koga velja Direktiva CSRD?

Direktiva CSRD bo veljala za:

• Podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU (z izjemo mikro podjetij),
• Velika podjetja (EU ali ne-EU), ki izpolnjujejo vsaj dve od treh meril:
  • Več kot 40 milijonov EUR prihodkov,
  • Več kot 20 milijonov EUR aktive,
  • Več kot 250 zaposlenih.

Poleg tega bo Direktiva CSRD veljala tudi za neevropska podjetja, ki ustvarijo vsaj 150 milijonov EUR prihodkov v EU in imajo podružnico ali hčerinsko družbo v EU. MSP, ki kotirajo na borzi, bodo imela možnost prehodnega obdobja do leta 2028.

Izjeme vključujejo:

• Odvisna podjetja, vključena v konsolidirano poročilo matične družbe, ki izpolnjuje pogoje CSRD,
• Mikro podjetja in MSP, ki ne kotirajo na borzi (poročanje zanje ostaja prostovoljno).

Časovnica poročanja

Poročanje po Direktivi CSRD bo potekalo v več fazah:

1. Leto 2025: Poročanje za leto 2024 začnejo podjetja, ki že poročajo po NFRD, ter velika podjetja zunaj EU, ki kotirajo na borzi in imajo več kot 500 zaposlenih.
2. Leto 2026: Druga velika podjetja.
3. Leto 2027: MSP, ki kotirajo na borzi (možnost zamika do leta 2028).
4. Leto 2029: Nevropska podjetja z več kot 150 milijoni EUR prihodkov v EU.

Prednosti trajnostnega poročanja za MSP

Čeprav je trajnostno poročanje sprva lahko videti kot dodatno breme, ponuja številne prednosti za mala in srednje velika podjetja (MSP):

1. Dostop do novih trgov: MSP, ki poročajo o trajnostnosti, lažje sodelujejo z večjimi podjetji in mednarodnimi partnerji, saj izpolnjujejo zahteve vrednostnih verig.
2. Povečana konkurenčnost: Poročanje o trajnostnih praksah lahko izboljša ugled podjetja in ga postavi v boljšo pogajalsko pozicijo na trgu.
3. Privabljanje vlagateljev: Trajnostno usmerjena podjetja pritegnejo več vlagateljev, ki se osredotočajo na okoljske, družbene in upravljavske dejavnike (ESG).
4. Zmanjšanje stroškov: S spremljanjem trajnostnih praks lahko podjetja optimizirajo porabo virov, zmanjšajo odpadke in dolgoročno prihranijo stroške.
5. Krepitev zaupanja deležnikov: Transparentnost povečuje zaupanje kupcev, zaposlenih in lokalnih skupnosti.
6. Pripravljenost na zakonodajo: MSP, ki že vzpostavljajo trajnostno poročanje, bodo bolje pripravljena na prihodnje regulative in zahteve kupcev.

Direktiva CSRD prinaša priložnosti za MSP, da okrepijo svoje delovanje in prispevajo k trajnostnemu razvoju, hkrati pa si zagotovijo dolgoročno konkurenčno prednost. Poročanje o trajnostnosti tako ni le zakonska obveznost, temveč tudi priložnost za rast in razvoj.