
Evropska Komisija je predstavila konkretne ukrepe za večjo vključenost socialnih partnerjev na nacionalni ravni in ravni EU
Avtor: Maja Rigač

Evropska komisija je 25.1.2023 predstavila pobudo za nadaljnjo krepitev in spodbujanje socialnega dialoga s konkretnimi ukrepi na nacionalni ravni in ravni EU. Pobuda obnavlja našo trdno zavezanost socialnemu dialogu kot temelju socialnega tržnega gospodarstva EU in njene konkurenčnosti. Omogoča prilagoditev socialnega dialoga spreminjajočemu se svetu dela in novim trendom na trgu dela ob prehodu na digitalno in podnebno nevtralno gospodarstvo ter pojavu novih oblik zaposlitve.
Pogajanja med organizacijami, ki zastopajo delodajalce in delavce (socialni partnerji), v okviru socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj prispevajo k izboljšanju življenjskih razmer in delovnih pogojev, kot so na primer plačilo, delovni čas, letni dopust, starševski dopust, usposabljanje ter ukrepi za zdravje in varnost. Imajo tudi ključno vlogo pri prilagajanju spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram ter doseganju večje produktivnosti, kar je nujno za povečanje konkurenčnosti evropskih podjetij. Vse to prispeva k socialni pravičnosti in demokraciji na delovnem mestu ter krepitvi blaginje in odpornosti Evrope.
Socialni partnerji imajo ključno vlogo tudi v času krize ali sprememb. Med pandemijo COVID-19 so na primer hitro pomagali organizirati ukrepe za zdravje in varnost pri delu in sheme skrajšanega delovnega časa. Pomagajo tudi pri iskanju uravnoteženih rešitev za prilagajanje trga dela digitalni dobi. Tesno sodelovanje med delodajalci in zaposlenimi je tudi bistveno za zagotavljanje učinkovite organizacije dejavnosti industrijske proizvodnje ter za to, da delavci pridobijo zelene in digitalne spretnosti.
Vendar se stopnja in kakovost vključenosti socialnih partnerjev med državami znatno razlikujeta. Hkrati se članstvo v sindikatih in delež delavcev, ki jih zajemajo kolektivne pogodbe na nacionalni ravni, zmanjšujeta (s približno 66-odstotnega povprečja EU leta 2000 na približno 56 % leta 2019). Za novejše oblike zaposlitve, na primer platformno delo, in nekatere skupine, na primer mlade, je prav tako manj verjetno, da so zastopani, pri čemer v nekaterih sektorjih, kot je na primer oskrba, kolektivnih pogajanj skoraj ni.
V tem kontekstu Komisija predlaga priporočilo Sveta, v katerem je navedeno, kako lahko države EU dodatno okrepijo socialni dialog in kolektivna pogajanja na nacionalni ravni. Komisija predstavlja tudi sporočilo o krepitvi in spodbujanju socialnega dialoga na ravni EU. Pri pripravi teh pobud so tesno sodelovali socialni partnerji.
Omogočanje uspešnega socialnega dialoga na nacionalni ravni
Predlog Komisije za priporočilo Sveta državam članicam priporoča, da:
- zagotovijo posvetovanja s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik v skladu z nacionalnimi praksami,
- spodbudijo socialne partnerje k upoštevanju novih in atipičnih oblik dela ter širokemu obveščanju o koristih socialnega dialoga in sklenjenih kolektivnih pogodbah,
- omogočijo povečanje zmogljivosti organizacij delavcev in delodajalcev, na primer z omogočanjem dostopa do ustreznih informacij in podporo nacionalnih vlad.
Predlagano priporočilo Sveta v celoti spoštuje nacionalne tradicije in avtonomijo socialnih partnerjev. Državam članicam omogoča, da same določijo najboljši način za doseganje teh ciljev ob upoštevanju lastnih okoliščin.
Spodbujanje vključevanja socialnih partnerjev na ravni EU
Za nadaljnje spodbujanje vloge socialnih partnerjev pri oblikovanju politik EU in krepitev sektorskega socialnega dialoga na ravni EU Komisija predlaga ukrepe za:
- okrepitev evropskega sektorskega socialnega dialoga s posodobitvijo njegovega okvira v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji EU in z morebitno revizijo obstoječih pravil,
- nadaljnje podpiranje sporazumov med socialnimi partnerji, zlasti z upravno podporo in pravnim svetovanjem,
- večjo vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje politik EU, na primer z zbiranjem mnenj evropskih medsektorskih socialnih partnerjev o prednostnih nalogah politik EU pred sprejetjem delovnega programa Komisije,
- povečanje učinkovitosti tehnične in finančne podpore EU za socialne partnerje. Komisija bo na primer v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostavila raziskovalno mrežo za spremljanje in spodbujanje socialnega dialoga EU.
Poleg tega Komisija socialne partnerje poziva k pogajanjem in sklenitvi več sporazumov med socialnimi partnerji ter izboljšanju članstva in reprezentativnosti tako sindikatov kot organizacij delodajalcev.
Komisija bo še naprej tudi spodbujala socialni dialog na mednarodni ravni z rednim sodelovanjem z Mednarodno organizacijo dela (MOD), Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in drugimi. Komisija države članice spodbuja, naj še naprej ratificirajo in učinkovito izvajajo konvencije MOD.