Predlog novel zakona o visokem šolstvu in maturi, kjer OZS predlaga drugačne rešitve

Vlada je določila besedilo predloga novega Zakona o visokem šolstvu. Nov zakon bo nadomestil že tri desetletja star in večkrat noveliran veljavni zakon. Vlada pa je potrdila tudi novelo Zakona o maturi, ki vsebuje spremembe poklicne mature v odnosu do splošne mature, s katerimi pa se naša stanovska organizacija OZS ne strinja in je pristojnemu ministrstvu ter vladi naslovila tudi svoje pripombe, več o pripombah v nadaljevanju spodaj.

Po 30 letih nov visokošolski zakon

Vlada je 3.4.2025 določila besedilo predloga novega Zakona o visokem šolstvu, ki ga bo Državni zbor obravnaval po rednem postopku. Nov zakon bo nadomestil 30 let star in 13-krat noveliran sedaj veljavni zakon.

Predlog zakona je pripravila posebna delovna skupina, v kateri so bili poleg predstavnic in predstavnikov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije zastopani vsi ključni predstavniki in predstavnice visokega šolstva, znanosti in raziskovanja.

Predlog zakona predvideva postopen dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove. Zakon ob siceršnji ohranitvi pogajanj uvaja drugačen sistem financiranja visokega šolstva, vezan na posamična šestletna (sedaj štiriletna) pogodbena obdobja – ta obdobja in pogajanja veljajo tako za študijsko kot investicijsko dejavnost javnih univerz.

Kot novost predlog Zakona o visokem šolstvu uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz in to izključno na predlog Vlade Republike Slovenije, ne pa tudi (javnih) samostojnih visokošolskih zavodov. Obstoječa javna samostojna visokošolska zavoda (Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto) se bosta po uveljavitvi zakona priključila eni od javnih univerz.

Predlog zakona prav tako kot novost uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo tako priključil Univerzi v Ljubljani.

Podrobneje je urejen postopek dodeljevanja koncesij. Te bodo odslej podeljene, če se izkaže, da se določen študijski program ne izvaja v okviru javnih univerz ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu (pomanjkanje določenih kadrov na trgu, ker javne univerze ne morejo zagotoviti dovolj vpisnih mest oziroma ne izvajajo študijskih programov za določen profil).

Predlog zakona uvaja novosti glede delovanja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), spremenilo pa se bo tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.

Povsem novo področje, ki ga ureja predlog zakona, so mikrodokazila, ki jih bo posameznica ali posameznik dobil na podlagi krajšega izobraževanja na visokošolskih zavodih. S tem bo nadgradil ali dopolnil svoje znanje, zlasti v luči nenehnih potreb po novih znanjih na trgu dela.

V predlogu novega Zakona o visokem šolstvu sedanji izredni študij nadomešča časovno prilagojen študij. Letnik študija na časovno prilagojenem študiju bo trajal največ dve leti, študijski program pa bo moral biti izveden v polnem akreditiranem obsegu. Ob koncu študija bodo imeli študentke in študenti časovno prilagojenega študija enak obseg znanja kot redni študentke in študenti.

Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji - denimo študij tujih jezikov in književnosti, skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi, programi namenjeni mednarodni izmenjavi študentk in študentov.

Predlog novega zakona daje tudi več poudarka športno gibalnim aktivnostim študentk in študentov, zlasti v 1. letnikih prvostopenjskih študijskih programov, kjer bo športna vzgoja znova obvezna, vendar ne bo ocenjena.

Vir: MVŠZI

Vlada potrdila predlog novele Zakona o maturi

Z novelo zakona vlada sledi strokovnim izhodiščem in ciljem javnega sistema vzgoje in izobraževanja. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature.

Rešitve, ki jih opredeljuje predlog sprememb Zakona o maturi, temeljijo na zagotavljanju višjega nivoja znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki bi se v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu. Ti dijaki bodo lahko po uveljavitvi zakona opravljali pet predmetno poklicno maturo. Pri tem bodo opravljali maturo iz splošno izobraževalnih predmetov (matematika, tuj jezik in učni jezik - torej slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na nivoju splošne mature. Priprave na maturo bodo zagotovljene na šoli, na kateri je dijak vpisan. To vključuje dodatne učne ure iz splošno-izobraževalnih predmetov, z namenom, da se tem dijakom zagotovi ustrezna podpora pri doseganju standardov znanja.  S takšnimi rešitvami vlada med drugim sledi tudi načelu enakih možnosti. Rešitve zagotavljajo tudi priložnosti za nadarjene dijake, ki so lahko na ta način bolj poglobljenega znanja deležni že v obdobju srednješolskega izobraževanja. Dosedanje rešitve tega niso omogočale, saj morajo dijaki srednjih strokovnih šol za priprave na opravljanje petega izbirnega predmeta mature sami poiskati srednjo šolo oziroma gimnazijski program, ki jim omogoča priprave na izbrani predmet.

Poleg omenjene spremembe novela med drugim prav tako izenačuje možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, bodo po sprejetju zakona lahko ne zgolj popravljali negativno oceno, ampak tudi izboljšali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, kot to velja za kandidate splošne mature.

Cilj predloga sprememb je usklajen s predlogom Zakona o visokem šolstvu, ki ureja pogoje za vpis v študijske programe. Sprejetje zakona je nujno zaradi dviga kakovosti srednješolskega izobraževanja kot osnove za uspešno nadaljevanje študija na univerzitetnih in enovitih magistrskih študijih.

Vir: MZI

Pripombe OZS na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o maturi

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije podaja pripombe na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o maturi (v nadaljevanju Predlog novele), ki je bil objavljen na portalu e-demokracija. Predlagamo, da preučite v nadaljevanju podane pripombe.

V uvodu predlagatelj navaja, da je namen Predloga novele vedno prisotna potreba po posodabljanju šolskega sistema, da se le-ta lahko prilagaja specifikam okolja in časa. Sprejetje zakona je potrebno zaradi rešitev, ki jih prinaša na področju kakovosti srednješolskega izobraževanja in problematike selekcijskih mehanizmov za vpis v visokošolsko izobraževanje.

OZS meni, da srednje šole ne bi smele biti selekcijski organ za vpis na univerzo in bi moralo to ostati v pristojnosti fakultet. To navaja obstoječi 38. člen Zakona o visokem šolstvu in tudi 51. člen predloga novega Zakona o visokem šolstvu. Univerze morajo avtonomno določiti kriterije in dodatne pogoje za vpis, če je to potrebno.

Sistem izvedbe poklicne mature,  kot se navaja v drugi alineji četrtega odstavka 1. člena Predloga novele, ne daje enakih možnosti vsem dijakom,  tudi z vidika izvedbe priprav na predmete splošne mature,  še posebej ne na manjših šolah. Prav tako z novim predlogom ni jasno kako bi se izvajali programi Poklicno tehniškega izobraževanja (3+2).

Ustvarja se vtis, da se z novim predlogom praktično ustanavlja vzporedna splošna gimnazija. Kaj se bo zgodilo z dijaki, ki ne bodo uspešno opravili 3. letnika po novem Predlogu novele in kaj bo z nadaljnjo organizacijo priprav? Ali imajo šole organizacijske in kadrovske zmožnosti za izvedbo po novem predlogu? Na ta vprašanja nimamo odgovorov in menimo da bi se za izvedbo nedvomno povečali stroški.

OZS meni, da bi uvedba Predloga novele poklicne mature s petimi predmeti negativno vplivala na mrežo šol in na izobraževalne programe ter s tem posledično na celoten regionalni razvoj.

OZS že vrsto let zahteva, da se prosti kurikulum uporabi za stroko oziroma za pridobivanje strokovnih znanj v delovnem procesu in ne za splošne izobraževalne predmete.

Gimnazijci, ki prihajajo na fakultete nimajo tehničnega znanja za strokovne predmete, ki so bistvo tehničnih fakultet. Študentje, ki so prišli iz srednjih tehničnih šol morajo še dve leti spremljati predavanja, za katera so znanja osvojili že v srednji šoli.

Termin predloga tudi ni primerno izbran in bi moral slediti prenovi izobraževalnih programov.

Zaradi vsega navedenega Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nasprotuje Predlogu novele, ki se nanaša na uvedbo poklicne mature iz petih predmetov, se pa strinja z ukinitvijo zimskega roka poklicne mature.