
Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi
Avtor: Maja Rigač
Vlada je 17.6.2021 določila besedilo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.
V Republiki Sloveniji dolgotrajna oskrba (DO) ni definirana niti v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih. Področje DO v Sloveniji ni enotno in sistemsko urejeno, zato so potrebne strukturne spremembe, med drugim spremembe socialnih sistemov, ki bodo podlaga za nove storitve, nove oblike dela in zbiranje novih javnih virov za DO za zagotavljanje finančne stabilnosti, dolgoročne vzdržnosti sistema DO in dostopnosti do prejemkov in storitev DO.
DO bo osebam, ki ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, ob njihovem aktivnem sodelovanju, omogočilo kakovostno in varno življenje. Trenutno so v Sloveniji pravice, ki se vežejo na področje DO razdrobljeno urejene v številnih predpisih, zato je ureditev nepregledna in administrativno obremenjujoča.
Z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDO) se:
- uvaja enotna definicija DO, ki predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil;
- poenoti zakonske podlage, ki urejajo pravice in storitve na področju DO;
- definira vsebino in obseg pravic ter nabor storitev DO;
- vzpostavlja enoten ocenjevalni mehanizem za vstop v sistem DO;
- oblikuje celovit, univerzalno dostopen, geografsko in finančno vzdržen ter dosegljiv sistem DO;
- upravičencu, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju;
- v središče sistema DO postavi posameznika, ki v okviru svoje pravice izbere način in obliko izvajanja DO;
- predlaga sofinanciranje storitev e-oskrbe s ciljem razbremenitve družinskih članov
- omogoči naraščajoče zasebno financiranje DO posameznikov, kar znižuje tveganje revščine predvsem starejše populacije;
- izboljšuje načrtovanje, upravljanje in zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti izvajanja DO kot javne službe in
- vzpostavlja učinkovit javni nadzor na področju izvajanja DO.
Vir: Ministrstvo za zdravje