Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je v javni razpravi

Na portalu e-demokracija je objavljen predlog sprememb zakon o dolgotrajni oskrbi. Javna razprava traja do 24. februarja 2025.

Iz osnutka zakona…

Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe (DO) je v Sloveniji ključnega pomena, ne samo za zagotavljanje kakovostnega življenja ljudi v vseh fazah njihovega življenja, temveč tudi zaradi demografskih sprememb, ki sledijo v prihodnjih letih. V naslednjih desetletjih bo v Sloveniji namreč neizogibno prišlo do izrazitega povečanja potreb po DO. Po demografskih napovedih bo leta 2030 skoraj četrtina prebivalcev starejša od 65 let. Leta 2055 naj bi ta delež znašal skoraj 32 odstotkov, do leta 2100 pa naj bi se nekoliko zmanjšal na nekaj več kot 31 odstotkov. To se odraža tudi v koeficientu starostne odvisnosti (razmerje med prebivalstvom, starejšim od 65 let, in tistim v starosti od 15 do 64 let), ki je začel naraščati že leta 2008 (23,3 odstotka) in je leta 2021 dosegel 32,1 odstotka. Po napovedih EUROPOP 2018 naj bi leta 2033 v Sloveniji indeks staranja presegel vrednost 200, kar pomeni, da bo število prebivalcev, starejših od 65 let, dvakrat večje od števila otrok, mlajših od 15 let. Hkrati se povečuje tudi število oseb, starejših od 85 let, katerih delež naj bi do leta 2030 dosegel 3,3 odstotka prebivalstva (v primerjavi z 1,5 odstotka leta 2010). Naša država bo tako do sredine tega stoletja med tremi evropskimi državami z največjim deležem starejšega prebivalstva (UMAR, 2021). Zato je pričakovati, da bomo v poznejših letih življenja potrebovali pomoč drugih pri opravljanju osnovnih ali podpornih vsakodnevnih opravil.

Več o predlogu sprememb zakona in javna razprava na povezavi >>>