Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
VISOKO ŠOLSTVO

Zakon o visokem šolstvu je v javni obravnavi

17. 06. 2024
Avtor: Anton Šijanec
VISOKO ŠOLSTVO

Visoko šolstvo je v središču razvojnih ambicij Slovenije in je ključen dejavnik družbenega napredka. S celovito prenovo zakonodaje na področju visokega šolstva bomo zagotovili ustrezno organiziranje in financiranje visokega šolstva, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj Slovenije kot družbe znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti.

Predlog novega Zakona o visokem šolstvu

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je v javno obravnavo poslalo predlog novega Zakona o visokem šolstvu.  Predlog je pripravila delovna skupina, v kateri so predstavnice in predstavniki vseh, ki jih zakon zadeva – javne in zasebne visokošolske ustanove, študentke in študenti, znanstvenoraziskovalne institucije, sindikati, gospodarstvo in Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (NAKVIS).

Javna obravnava do 24. julija 2024.

Predlog novega Zakona o visokem šolstvu >>>

Obstoječi Zakon o visokem šolstvu se kljub številnim novelam v nekaterih poglavjih ni ključno spremenil vse od sprejetja v letu 1993. Če želijo slovenske visokošolske institucije ostati enakovreden del evropskega visokošolskega prostora in se razvijati v skladu z globalnimi razvojnimi trendi, potrebuje nacionalna zakonodajna na področju visokega šolstva celovito prenovo. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič jo je napovedal na predstavitvi ministrske kandidature, navedena je tudi v koalicijski pogodbi.

Predlog novega Zakona o visokem šolstvu

  • zagotavlja dostop do brezplačnega študija za različne skupine študentk in študentov na vseh treh stopnjah v okviru javne službe
  • ureja učni jezik na način, da se ohrani raba slovenskega jezika, a se hkrati podpira strateško načrtovana internacionalizacija visokega šolstva
  • prinaša dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda iz javnih sredstev
  • ureja vseživljenjsko visokošolsko izobraževanje in ga umešča v sistem kakovosti
  • ureja organizacijske in statusne oblike visokošolskih zavodov, tako da podpira večjo raznolikost in prožnost pri izvajanju visokošolske dejavnosti
  • spodbuja zdrav in trajnostni življenjski slog študentov in zaposlenih
  • poudarja načela spoštovanja enakosti spolov ter prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja

Bistvene novosti po področjih

Financiranje visokega šolstva

Predlog zakona:

  • prinaša dvig sredstev za visokošolsko dejavnost, in sicer na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) iz javnih sredstev (izrecno je tudi določeno, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP oziroma 1 odstotek BDP za študijsko dejavnost) - trenutno je financiranje na ravni okoli 0,6 odstotka,
  • ob ohranitvi pogajanj uvaja drugačen sistem financiranja visokega šolstva, vezan na posamična šestletna (zdaj štiriletna) pogodbena obdobja,
  • ta obdobja in pogajanja veljajo tako za študijsko kot investicijsko dejavnost javnih univerz,
  • ohranja ločen sistem financiranja nacionalno pomembnih nalog, vendar z možnostjo, da se javnim univerzam po določenem času iz tega razloga povečajo sredstva za študijsko dejavnost.

Področje študija

  • namesto doslej uveljavljenega izrednega študija zakon uvaja časovno prilagojen študij
  • časovno prilagojen študij še vedno pomeni prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov, in sicer za študijske programe tako na prvi kot na drugi stopnji, pri čemer se mora študijski program izvesti v polnem akreditiranem obsegu
  • časovno prilagojen študij omogoča dokončanje študijskega programa v daljšem času, pri čemer posamezni letnik tega študijskega programa traja več kot eno leto, vendar ne več kot dve zaporedni leti na posamezni letnik

Področje vseživljenjskega visokošolskega izobraževanja

  • ureja vseživljenjsko visokošolsko izobraževanje (mikrodokazila)
  • kot povsem novo področje predlog zakona ureja mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja, ki obsegajo od ene do največ devetih kreditnih točk (angleško European Credit Transfer and Accumulation System - ECTS)
  • namenjena so pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela
  • izvajajo jih (samo) visokošolski zavodi, NAKVIS pa jih vrednoti v sklopu reakreditacije
  • vzpostavlja se register teh izobraževanj in javnih listin

Področje kakovosti v visokem šolstvu

  • novosti pri delovanju NAKVIS in postopkih akreditacije med drugim vključujejo:
    • spreminja se obdobje prve akreditacije oziroma podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let
    • uvajajo se spremembe glede pridobitve soglasja pristojnega ministrstva v postopkih akreditacije za regulirane poklice
    • NAKVIS bo lahko zunanje presoje kakovosti izvajal tudi v tujini.

Podeljevanje koncesij

  • podrobneje je urejen postopek dodeljevanja koncesij, pri čemer se ob izrecni zakonski določbi te podelijo, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu, kar se ugotavlja v sklopu pogajanj z javnimi univerzami
  • predvideno je, da se obstoječe koncesije postopoma iztečejo, za nove pa bo potreben razpis

Organizacijsko-statusne spremembe

  • opredelitev ustanoviteljev visokošolskih zavodov, pri čemer se kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz s strani Republike Slovenije, ne pa tudi samostojnih visokošolskih zavodov
  • obstoječa javna samostojna visokošolska zavoda (Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto) se po uveljavitvi predloga zakona priključita eni od javnih univerz
  • dekanu članice javne univerze se na novo določa pristojnost izvajanja postopkov javnega naročanja, če je tako določeno s statutom univerze
  • uvaja se ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz, kar pomeni, da se bo javni zavod Študentski dom Ljubljana po uveljavitvi predloga zakona priključil Univerzi v Ljubljani
  • kot novost zakon uvaja sodelavca pri pedagoškem procesu – korepetitorja in strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu
  • opredeljuje sobotno leto

 

Predlog novega Zakona o visokem šolstvu >>>

 

Vir: DVŠ, MVŠZI