Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
OKROGLA MIZA

Paritetni sklad za gradbeništvo bi pomenil zaščito 70 tisoč delavcev v tej panogi

02. 02. 2024
Avtor: Mira Črešnar
OKROGLA MIZA

Ustanovitev paritetnega sklada v gradbeni panogi, ki zaposluje 70 tisoč delavcev, bi prinesel zaščito tako delavcev kot delodajalcev. Paritetne sklade imajo skoraj vse zahodnoevropske države, v Sloveniji pa si za ustanovitev sklada prizadevamo že od leta 2017, a se v tem času ni zgodilo nič. Glavni razlog po mnenju gradbene stroke je ta, da država nima interesa, da bi sklad imeli tudi pri nas. To so bili glavni poudarki na današnji okrogli mizi, ki se je odvila v okviru letošnjega strokovnega srečanja Sekcij gradbincev, kleparjev krovcev in instalaterjev energetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Predsednik OZS Blaž Cvar je v uvodnem nagovoru izpostavil velik pomen gradbene stroke, kar se je izkazalo tudi pri sanaciji po avgustovskih poplavah. Opozoril je tudi na neživljenjskost novega zakona, ki ureja evidentiranje delovnega časa. »Teh evidenc v praksi ni mogoče voditi, kar najbolj občutite prav v vaši panogi, kjer imate lahko tudi več delovišč in ne morete biti na treh lokacijah istočasno,« je opozoril Cvar in dejal, da si zbornica prizadeva za to, da bi novosti na tem področju veljale samo za kršitelje, vsi ostali pošteni delodajalci bi evidence vodili tako kot prej.

Pobudo za ustanovitev paritetnega sklada v gradbeništvu so delodajalske organizacije odločevalcem poslale že leta 2017. Po mnenju Zorana Simčiča, predsednika sekcije gradbincev pri OZS, sklada nimamo zato, ker ga ustanavlja država. »V vseh teh letih, ko si zanj prizadevamo, ugotavljam, da ni v interesu države, da bi ta sklad imeli. Prednost sklada je ta, da se uredijo razmere v gradbeništvu. Sprašujemo se, zakaj nimamo delovne sile. Ostanejo tri do štiri mesece, nato gredo v druge države. Niso samo plače krive, so tudi razmere na gradbiščih. Če nimaš urejenih razmer na gradbiščih, ne moreš pričakovati, da boš imel dobre delavce,« je poudaril Simčič, ki meni, da sklad ščiti tako delavce kot delodajalce. »Vemo, da gradbeništvo zaposluje 70 tisoč delavcev, zato je treba urediti razmere v gradbeništvu. Mladi gredo mimo in če želimo slediti evropskemu razvoju gradbeništva, so skladi osnova, ki jo moramo zagotoviti. Pogovarjamo se o digitalizaciji, nimamo pa urejenih niti osnov na tem področju,« je bil jasen Simčič.

Mag. Gregor Ficko, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, je prav tako ugotavljal, da se v zadnjih letih na tem področju ni zgodilo nič. »Že leta 2018 smo naredili natančno analizo, kjer smo razdelali pogoje za ustanovitev paritetnega sklada. Paritetni sladi so najbolj zanimivi v gradbeništvu, lahko pa jih uporabimo tudi v drugih dejavnostih. Morda je razlog, da se sklad še ni ustanovil, ta, da je pogoj finančni fond, ki je bil leta 2018 po naših izračunih vreden 80 mio evrov. Zdaj bi bila ta številka okrog 120 mio evrov. Skozi polnjenje sklada, ki ga polnijo tako delojemalci kot delodajalci, se ta začetni fond potem državi povrne.« Ficko je še dejal, da je paritetni sklad koristen tudi za državo, saj ščiti delovna mesta, krepi socialni dialog, podjetjem omogoča konkurenčni nastop na tujih trgih itd. Po njegovem mnenju je gradbeništvo državi trn v peti, saj je vezano na javna naročila, ki pa jih v 75 % izvaja država.

Da je treba dobiti širši konsenz glede sklada, pa je menil Danijel Lamperger, direktor OZS. »Država mora ne le zagotoviti financ, ampak tudi zakonodajni okvir za pravice, ki izhajajo iz tega sklada. Tam, kjer imajo sklade, je tako, da ko delavec ne dela, mu pravice plačuje sklad. Skladi so v teh državah s svojim razvojem rasli skupaj z zakonodajnim okvirjem. Kar pomeni, da bi morali pri nas resno poseči v delovno-pravno področje. Pomembno je tudi, da se te pravice potem ne bodo podvajale.«

»Mislim, da ste problem danes že identificirali. Ključnega ministrstva danes tu ni. Na našem ministrstvu smo za ta projekt, a je to projekt, ki presega samo naše ministrstvo. Nočem, da zveni to kot izgovor. Gre za pravice delavcev, ki jim je ta vlada zelo naklonjena, zato tu ne vidim problema. Je pa res, da ko se bo dalo v sklad 30 milijonov, bo naslednja skupina tudi želela denar. Morda bi z drugačnim pristopom dosegli več,« pa je na okrogli mizi dejal Jernej Salecl, direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Da so se o skladu delodajalci in delojemalci že poenotili, je poudaril Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti. »V tem času so se zamenjale vlade in ministri in vsakič smo jim morali na novo razlagati. Če bi imeli sklad, bo tudi gradbena panoga bolj privlačna, saj imajo delavci s skladom zagotovljeno socialno varnost. V tej panogi smo namreč odvisni od gospodarskih razmer, pa tudi od vremena, ki vpliva na naše delo. Paritetni sklad pa predstavlja pozavarovanje nekih rizikov, ki jih ne prevzame delodajalec, ampak sklad.«

Paritetni sklad imajo skorajda vse zahodnoevropske države. V Avstriji že 70 let deluje sklad BUAK, ki ga je podrobno predstavil mag. Johann Picej, davčni svetovalec v Celovcu. Sklad v prvi vrsti zaščiti pravice delojemalcev. Podjetja pa tekoče plačujejo prispevke v sklad. Gre izključno za gradbene dejavnosti. Če delavec nabere dovolj prispevkov, mu lahko sklad direktno izplača nadomestilo za dopust in regres, za kar pa je treba vnaprej zaprositi. Ta pravica se prenese tudi na drugega delodajalca, če ga delavec zamenja. Koliko je treba plačevati v sklad, pa je odvisno od kolektivne pogodbe.

Ob robu okrogle mize je predsednik sekcije gradbincev Zoran Simčič dejal, da upa, da bo do ustanovitve paritetnega sklada v gradbeni dejavnosti prišlo tako hitro kot je prišlo do zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. »Prepričan sem, da bo Slovenija dobila ta sklad. Vztrajali bomo, nam gradbincem ne pride do živega niti mraz niti vročina,« je zaključil Simčič.

Okrogla miza se je odvila v okviru letošnjega strokovnega srečanja gradbenih sekcij pri OZS, ki se bo zaključil jutri.

 

Preberite tudi: Znake odličnosti prejelo 15 gradbenih podjetij >>>

 

 

Preberite tudi