Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica 31.10 in 1.11. bo marsikatera cvetličarna tudi letos OSTALA "PRISILNO" ZAPRTA
To je v času, ko pred in za praznik vseh svetih množično krasimo grobove s cvetjem neživljenjsko in nerazumljivo. Potrošniki za ta dva dneva pričakujejo, da bodo lahko kupili nagrobne aranžmaje pri svojem cvetličarju in pričakujejo, da bo cvetličarna tudi odprta.
 
Toda pozor. Praksa je pokazala, da je KPDTS, vsaj kar se tiče delo ob praznikih, razdelila cvetličarne v "tri kategorije":
 
- cvetličarne v lasti podjetij, ki nimajo registrirane glavne dejavnosti "G" in prodajalne na stojnicah lahko poslujejo brez težav
- cvetličarne, v katerih delajo nosilci dejavnosti so lahko odprte in lahko poslujejo, a mnogi s težavo, saj za praznik, kljub povečanemu obsegu dela, ne smejo delati njihovi zaposleni, če slučajno niso njihovi družinski člani
- ne smejo pa poslovati cvetličarne, v katerih bi delali samo zaposleni.
 
Te anomalije bi bile lahko dokaj hitro odpravljene, če bi podpisniki KPDTS sprejeli predlog sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS, ki je predlagala da bi se v KPDTS dodala izjema – dovolitev razporejanja delavcev v cvetličarnah na praznična dneva 31.10. in 1.11..
 
Predlog, ki bi vsaj v času Dneva reformacije in praznika vseh svetih omogočil cvetličarnam, da poslujejo normalno (in da se vsaj ta dva dneva med cvetličarnami ne bi omejevala konkurenca) so sindikati in delodajalci prejeli tako/tako.
Prvi bi se o tej in še kakšni izjemi pogajali, če bi se hkrati "odprlo" pogajanje o tarifnem delu KP, drugi pa bi predlog mogoče podprli, če ne bi prvi v zvezi s predlogom sekcije podali še kakšnega dodatnega pogoja. 
 
Žal prave želje za rešitev problema s strani podpisnikov KPDTS (vsaj večjih) ni, tako da pogoji za poslovanje cvetličarn za 31.10. in 1.11. ne bodo nič drugače kot lani (nekatere bodo poslovale s težavami, nekatere pa bodo ostale celo prisilno zaprte).
 
"Katere trgovine in cvetličarne bodo lahko odprte 31. 10. in 1. 11.?"
 
V nadaljevanju objavljamo tekst članka, objavljenega na Blogu Svetovalnega in izobraževalnega centra OZS, avtorice mag. Nine Scortegagna Kavčnik
  
Bližata se za večino delavcev dva praznična, dela prosta dneva, za cvetličarje in trgovce pa dneva, na katera imajo veliko dela. Vse lepo in prav, če ne bi Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (KPDTS) določala, da na 31. 10. in 1. 11. v trgovinah in cvetličarnah ne smejo delati delavci, ki so redno zaposleni.
Prve večje omejitve nedeljskega dela je prinesel Aneks št. 3 h KPDTS, ki je veljal od 1. januarja 2018 do uveljavitve nove, ki velja od 15. avgusta dalje.

Koga zavezuje KPDTS?

To je prvo in ključno vprašanje, na katerega si morate odgovoriti.

1. Katera je vaša glavna dejavnost vpisana v Poslovnem registru Slovenije?
2. Ali je ta dejavnost navedena v KPDTS?
KPDTS velja za vse delodajalce, ki imajo skladno z zakonom kot glavno dejavnost registrirano področje trgovinske dejavnosti G:
– 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
– 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili.
3. Ali ima KPDTS (ali druga) razširjeno veljavnost?
Razširjena veljavnost KP pomeni, da velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost, ki spada pod določeno KP. Če KP nima razširjene veljavnosti, velja le za delodajalce, ki so člani delodajalskih združenj, ki so podpisniki te KP.

KPDTS IMA razširjeno veljavnost!

4. Če vas KPDTS ne zavezuje po glavni dejavnosti, morate preveriti, ali ste v pogodbi o zaposlitvi z zaposlenimi zapisali, da se ravnate po tej KP.

Če ste to zapisali v pogodbo o zaposlitvi, vas zavezuje KPDTS, kljub temu, da ne opravljate glavne dejavnosti iz področja G (45, 46, 47).

5. Delodajalca lahko zavezujeta dve kolektivni pogodbi. V tem primeru velja, da mora delodajalec v vsakem konkretnem primeru (na primer odmera letnega dopusta, nedeljsko delo), uporabiti tisto, ki je ugodnejša za delavca.

Zgornji kriteriji so osnova in nikakor ni nujno, da če imate trgovino v trgovskem centru, da to avtomatično pomeni, da se morate ravnati po KPDTS!

Kdo bo lahko 31. 10. in 1. 11. delal?

Člen 43 KPDTS določa, da delodajalec, razen izjem, na delo na 15 praznikov, med katerimi sta tudi 1. 10. in 1. 11. na delo ne sme razporediti redno zaposlenih delavcev.

Delavci, ki bodo na ta dni lahko delali so:
- nosilec dejavnosti (fizična oseba, ki je kot lastnik vpisana v sodni (poslovni) register),
- družinski člani, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja (zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (zakonec ali zunajzakonski partner), otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ter bratje in sestre) in
- delavci, ki
        opravljajo dela, kot jih nalagajo posebni predpisi (npr. dostava zdravil, oskrba živali, zahteve, kot izhajajo iz koncesij, …),
        opravljajo naloge neposredno povezane z dejavnostmi, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo področje energetike in komunale,
        opravljajo delo v prodajalnah, ki bi se po ZPDPCP lokacijsko štele kot mejne prodajalne, ter v prodajalnah, ki bi se po CZ lokacijsko štele kot proste carinske prodajalne,
        pripravljajo in pečejo kruh, slaščice, … v okviru zaključenega proizvodnega procesa za potrebe prodajalne, pri čemer delavci ne ponujajo ali ne prodajajo izdelkov neposredno potrošniku oziroma ne opravljajo drugih opravil v okviru prodajnega prostora,
        pripravljajo mesne pripravke, … v okviru zaključenega proizvodnega procesa za potrebe prodajalne, pri čemer delavci ne ponujajo ali ne prodajajo izdelkov neposredno potrošniku oziroma ne opravljajo drugih opravil v okviru prodajnega prostora,
        opravljajo naloge v transportu, distribuciji blaga ali skladišču, v okviru zaključenega proizvodnega procesa za potrebe prodajalne,
        opravljajo naloge zagotavljanja varnosti oseb in premoženja,
        opravljajo naloge, povezane s podporo potrošniku pri izvajanju spletne prodaje,
        opravljajo naloge polnjenja prodajnih avtomatov,
        opravljajo prodajo na stojnicah in tržnicah,
        opravljajo delo v prodajalnah, ki zagotavljajo oskrbo gostov znotraj kampov,
        izvajajo nastope, predstavitve ali prodajo pri poslovnih partnerjih, na sejmih ali prireditvah doma ali v tujini,
    delavci, ki opravljajo prodajo na bencinskih servisih.

Dodatno plačilo:
Delavci, ki bodo na 31. 10. in/ali 1. 11. delali (ker spadajo pod izjeme), so upravičeni do 250 % dodatka za vsako uro dela na tak dan (71. člen KPDTS).

Kdo poleg izjem lahko dela?
Vsi, ki niso redno zaposleni. Upokojenci (na podlagi pogodbe o občasnem in začasnem delu upokojencev), študentje in dijaki (na podlagi študentske napotnice), kdor lahko opravlja kratkotrajno delo, ...

OPOZORILO:
Če boste na te dni na delo razporedili redno zaposlene delavce, ki ne spadajo pod eno izmed zgoraj naštetih izjem:

1. ste storili prekršek po 11. točki 217a. člena Zakona o delovnih razmerjih, za katerega je zagrožena globa od 1.500 do 4.000 eur,

2. morate delavcu plačati 250 % dodatek za vsako uro dela na tak dan (71. člen KPDTS) in

3. morate delavcu plačati denarno odmeno v višini 500% za vsako uro dela na tak dan (45. člen KPDTS).
novica Pokal Mozirski tulipan 2019
Povabilo cvetličarkam in cvetličarjem da se 13. septembra 2019 udeležijo tekmovanja v Mozirskem gaju
novica Tekmovanje mladih cvetličarjev-predtekmovanje EUROSKILLS v Mozirskem gaju 2019
Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev v sodelovanju z Mozirskim gajem, Centrom RS za poklicno izobraževanje in cvetličarskimi šolami v Mozirskem gaju organizira tekmovanje mladih cvetličarjev. Tekmovanje bo potekalo bo potekalo v petek 12. in 13. septembra marca 2019 po časovnem razporedu navedenem v pravilih.
novica Slovenski podjetniški sklad objavil javne pozive za 11 vavčerjev
Mikro, malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) bo program spodbud malih vrednosti, ki ga izvaja Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS), omogočil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev s pomočjo katerih bodo krepila svojo konkurenčnost in kompetence.
Pišite nam