Strokovni posvet z naslovom Alkohol na delovnem mestu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je izpostavil perečo problematiko alkohola kot javno-zdravstvenega problema, ki pa ga je potrebno naslavljati tudi v okviru zdravja na delovnem mestu, ter predstavil učinkovite pristope k reševanju in primere dobrih praks v delovnem okolju. S ciljem omejevanja porabe alkohola pa je Vlada RS nedavno potrdila tudi Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola.

Pitje alkohola ni zgolj osebna odločitev, temveč družbeni problem

V uvodnih nagovorih sta generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Marinko in prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica KIMDPŠ, poudarili ključnost celovitih rešitev za zmanjšanje škodljive rabe alkohola. Vesna Marinko je izpostavila, da »alkohol predstavlja eno najpomembnejših javno-zdravstvenih problematik v Sloveniji. Pitje alkohola ni zgolj osebna odločitev, temveč družbeni problem, ki vpliva na delovno produktivnost, varnost in zdravje".

Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola

Poudarila je pomen nedavno sprejetega Programa omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025–2026 (več o programu in povezava spodaj), ki temelji na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije in vključuje preventivo, regulacijo, zgodnjo prepoznavo težav in podporo podjetjem pri vzpostavljanju zdravih delovnih okolij. »S sprejemom programa smo naredili pomemben korak k bolj zdravi in odgovorni družbi. Ključni ukrepi tudi na področju alkohola v povezavi z delom so krepitev ozaveščanja, ničelna toleranca do alkohola v delovnih organizacijah ter tesno sodelovanje med državo, podjetji in stroko," je poudarila Marinko.

Posledice alkohola, ki vplivajo na zmožnost za delo, varnost ter produktivnost

Posvet je ponudil poglobljen vpogled v problematiko alkohola na delovnem mestu iz različnih vidikov. Strokovnjaki iz KIMDPŠ UKC Ljubljana ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so opozorili na zdravstvene posledice alkohola, ki vplivajo na zmožnost za delo, varnost ter produktivnost.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi mladim, ki kot bodoči delavci že zgodaj razvijajo tvegane vzorce pitja. Ob tem so bile predstavljene tudi priložnosti za prepoznavo oseb s težavami ter različne oblike pomoči in podpore tako z vidika zdravstvenih pregledov delavcev, javno-zdravstvenih preventivnih programov in obravnavo ter podpore delodajalcem.

Predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektorata za delo so pojasnili zakonodajne zahteve glede alkohola na delovnem mestu in pomen njihovega učinkovitega izvajanja.

Predstavniki nekaterih podjetij so v okviru predstavitev primerov dobre prakse prikazali uspešne rešitve, kot so jasne interne politike o alkoholu, vključevanje preventivnih programov ter spodbujanje zdravih navad.

Posvet je izpostavil potrebo po sistemskem pristopu in sodelovanju med različnimi sektorji. Ključni naslednji koraki vključujejo osveščanje in izobraževanje z namenom povečanja zavesti o posledicah alkohola za posameznika, podjetja in družbo, podpora podjetjem z uvedba programov za preprečevanje pitja alkohola in vzpostavljanje varnih delovnih okolij ter pomembnost sodelovanja deležnikov in povezovanja zdravstvenih, delovnopravnih in podjetniških organizacij za celostno reševanje problematike.

"Dogodek je pokazal, da lahko z vključevanjem vseh relevantnih deležnikov oblikujemo delovna okolja, kjer sta varnost in zdravje zaposlenih prioriteta. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim za njihov prispevek in predanost pri reševanju te pomembne tematike," je zaključila Vesna Marinko.

Sporočila in apeli s posveta

»Ključni ukrepi tudi na področju alkohola v povezavi z delom so krepitev ozaveščanja, ničelna toleranca do alkohola v delovnih organizacijah ter tesno sodelovanje med državo, podjetji in stroko,« je povedala Vesna Marinko, gen. dir. Direktorata za javno zdravje.

»Alkohol je psihoaktivna snov (droga), strup za različna tkiva in organe, je rakotvoren in teratogen (škodljivo vpliva na rast in razvoj zarodka),« je po predstavitvi podatkov o porabi in posledicah pitja alkohola povedala mag. Marjetka Keršmanc Hovnik iz NIJZ.

»Alkohol ostaja velik problem tudi med mladostniki, ki se šolajo in bodo v nekaj letih vstopili na trg dela,« je po predstavitvi podatkov raziskave Razširjenosti alkohola med mladimi kot bodočimi delavci zaključila dr. Tanja Urdih Lazar, UKC Ljubljana, KIMDPŠ.

Dr. Andrea Margan, UKC Ljubljana, KIMDPŠ je spregovorila tudi o okvarah zdravja, ki vplivajo na oceno dela zmožnosti. To so »upad kognitivnih funkcij, motnje duševnega zdravja, nevrološki zapleti, bolezni prebavil in poslabšanje kroničnih bolezni zaradi škodljivega pitja alkohola«.

Matej Čeh, UKC Ljubljana, KIMDPŠ: »Politika ničelne tolerance do alkohola ne pomeni opustitve tradicije, ampak zagotavljanje podpore in priložnosti za osebno rast, gradnjo zaupanja in odgovornosti v delovnem okolju«.

»Zdravljenje je najboljša odločitev. Vložen denar se povrne sedemkrat, v manj kot enem letu,« je glede odvisnosti od alkohola in delazmožnosti z vidika psihiatra povedala Mirjana Radovanović iz Psihiatrične klinike v Ljubljani.

Sprejet je Program omejevanja porabe alkohola za obdobje 2025–2026

Vlada Republike Slovenije je potrdila Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025 - 2026, s ciljem zmanjšanja zdravstvenih, socialnih in ekonomskih bremen, povezanih s škodljivo rabo alkohola. Vključuje vrsto ukrepov, ki temeljijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in drugih mednarodnih strategijah za celovito obravnavo te problematike.

Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025–2026 vključuje vrsto ukrepov:

• izboljšanje dostopnosti do preventivnih in podpornih storitev
  • krepitev preventivnih aktivnosti na področju tvegane in škodljive rabe alkohola ter vzpostavitev sistematičnega spremljanja ključnih podatkov, kot so poraba alkohola in zdravstvene posledice.
  • okrepitev delovanja programov zgodnje prepoznave in obravnave posameznikov z alkoholnimi težavami, pri čemer bo poseben poudarek namenjen sodelovanju zdravstvenega in socialnega sektorja.
• ozaveščanje javnosti o tveganjih pitja alkohola
  • povečanje ozaveščenosti o zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledicah pitja alkohola. Načrtovane so medijske kampanje in izobraževalne dejavnosti, s katerimi bo javnost bolje informirana o tveganjih, povezanih s pitjem alkohola, ter o možnostih pomoči. Posebna pozornost je namenjena mladim, nosečnicam in ranljivim skupinam prebivalstva.
• krepitev medsektorskega sodelovanja
  • vključitev in sodelovanje različnih sektorjev, vključno z zdravstvom, šolstvom, socialnim varstvom, lokalnimi skupnostmi ter nevladnimi organizacijami,
  • vzpostavitev stalne medresorske koordinacijske skupine, ki bo usklajevala aktivnosti ter omogočila učinkovitejše izvajanje politik in ukrepov.
• vključevanje lokalnih skupnosti v izvajanje preventivnih dejavnosti
  • lokalne skupnosti bodo igrale ključno vlogo pri prilagajanju ukrepov specifičnim potrebam prebivalstva. Program predvideva izvedbo delavnic, seminarjev in lokalnih kampanj, ki bodo podprle skupnostne pristope za zmanjšanje škodljive rabe alkohola.

Program smiselno vključuje tudi nekatere dokazano učinkovite ukrepe obvladovanja pitja alkohola, ki se že izvajajo v nekaterih državah, kot so cenovna in fizična dostopnost alkoholnih pijač ter njihovo označevanje, vključno z zdravstvenimi opozorili.

Slovenija se je znotraj političnih zavez Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) obvezala, da bo do leta 2030 v primerjavi z letom 2010 za 20 odstotkov zmanjšala splošno porabo alkohola. Program za leti 2025 in 2026 tako predstavlja pomemben korak k doseganju tega cilja. S celovitim pristopom in sodelovanjem vseh deležnikov bo Slovenija naslovila enega največjih javnozdravstvenih izzivov, s čimer si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev in zmanjšanje stroškov, povezanih s posledicami pitja alkohola.

Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025 – 2026 >>>

Vir: MZ