Pri nasprotnikih aktualne pokojninske reforme, ki naj bi jo prinesla novela ZPIZ-2O se kot enega glavnih argumentov za zbiranje podpisov za razpis referenduma navaja trditev, da bo za upokojitev potrebno delati dlje.

Kot bolj ali manj v vseh zadnjih pokojninskih reformah se tudi ob letošnji reformi ZPIZ-2O pojavlja cel kup dezinformacij, češ da bo za upokojitev treba delati do 62. ali celo do 67. leta starosti kot po drugi strani tudi delno zavajajoče, češ da bo za upokojitev še vedno dovolj 40 let pokojninske dobe. Kot skorajda vedno v podobnih zadevah, je resnica nekje vmes.

Za nekatere se ne bodo pogoji popolnoma v ničemer zaostrili, nekateri pa bodo dejansko morali delati nekoliko dlje. Pravzaprav niti ne nujno delati dlje, saj za starostno upokojitev v kategoriji z najnižjo starostjo in najdaljšo pokojninsko dobo, še vedno zadostuje 40 let pokojninske dobe. Zaradi tega je bolje uporabiti izraz, da se bo upokojitev pri nekaterih lahko uveljavila pri nekoliko višji starosti. Teoretično bi namreč tisti, ki že ima dovolj pokojninske dobe do izpolnitve starostnega pogoja in s tem do upokojitve lahko čakal tudi izven trga dela. V kolikor pa bo aktiven, pa bo za razliko od sedanje ureditve za dodatna leta pokojninske dobe nad 40 let deležen precej višjih odmernih odstotkov kot veljajo sedaj, ko za 6 mesecev znaša 0,68%, za eno leto pa 1,36%.

Tako naj bi znašal ugodnejši odmerni odstotek za 41. 42. in 43. leto pokojninske dobe po 3% oz. za 6 mesecev po 1,5% , četudi zavarovanec še nima izpolnjenega pogoja starosti, medtem ko se sedaj ugodneje vrednoti pokojninska doba z 1,36 % za dodatnih 6 mesecev oz. z 3% za dodatno leto šele tedaj, ko sta izpolnjena oba pogoja hkrati, torej poleg zahtevane pokojninske dobe brez dokupa tudi starostni pogoj.