Čezmejno sodelovanje za močnejše gospodarstvo prostora Alpe–Jadran

Danes, 23. oktobra 2026, v Bolzanu v Italiji poteka 15. konferenca predsednikov zbornic mreže Nova Alpe–Jadran (NAAN). V ospredju so promet in mobilnost v obmejnih alpskih regijah ter krepitev gospodarske povezanosti območja.

Gostiteljica konference je Gospodarska zbornica Bolzano. Udeležence sta v uvodnem delu nagovorila njen predsednik Michl Ebner in predsednik Koroške gospodarske zbornice Jürgen Mandl, ki predseduje tudi mreži NAAN. Strokovno izhodišče za razpravo predstavlja prispevek Antonella Fontanilija iz organizacije Uniontrasporti o izzivih prometa in mobilnosti v severovzhodnih obmejnih alpskih regijah ter rešitvah za boljšo povezanost prostora Nova Alpe–Jadran.

Prometne povezave kot izziv in razvojna priložnost regije Alpe–Jadran

Predstavitev je izpostavila prometna ozka grla na alpskih prehodih ter potrebo po učinkovitejših železniških in intermodalnih povezavah. Naraščajoči obseg cestnega tovornega prometa, zlasti prek Brennerja in Trbiža, povečuje obremenitve infrastrukture in okolja. Pomembna razvojna koraka sta gradnja baznega predora Brenner in nadgradnja logističnih terminalov, kot je terminal v Pordenonu, kjer so tire podaljšali za sprejem daljših tovornih vlakov. Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju severnojadranskih pristanišč Trst, Koper, Reka in Benetke. Z boljšim usklajevanjem ter učinkovitimi povezavami z industrijskimi območji in zaledjem bi lahko oblikovala skupno logistično platformo, ki bi uspešneje konkurirala severnoevropskim pristaniščem, kot sta Rotterdam in Hamburg. Pri tem imajo pomembno vlogo strateške prometne osi, med njimi Brenner–Verona terKoper–Ljubljana–Avstrija. Za bolj povezano regijo je treba razvijati tudi čezmejni potniški promet, usklajevati vozne rede in širiti sisteme »parkiraj in se pelji«. Digitalizacija, izmenjava podatkov in skupni informacijski sistemi bi omogočili boljši pregled nad železniškimi zmogljivostmi ter učinkovitejše načrtovanje prevozov. Trajnost mora biti skupno vodilo prometnega razvoja, saj so Alpe posebej občutljivo okolje. Med ključnimi ukrepi so preusmerjanje tovora s cest na železnico, elektrifikacija prometa, razvoj polnilne infrastrukture ter trajnostna mestna logistika z manj praznimi vožnjami. Tesnejše čezmejno sodelovanje je zato nujno za prometni sistem, ki bo podpiral gospodarstvo in hkrati zmanjševal obremenitve okolja.

V nadaljevanju so predstavniki sodelujočih zbornic mreže NAAN imeli skupno razpravo pod vodstvom Meinrada Höffererja iz Koroške gospodarske zbornice.

Meinrad Höfferer, izvršni vodja mreže NAAN je med prednostnimi nalogami izpostavil zmanjšanje birokracije ter prilagoditev zahtev digitalnega potnega lista izdelka obrtnikom in malim podjetjem. Opozoril je na pomen ustreznega financiranja mreže Enterprise Europe Network za ohranitev podpore podjetjem. Poudaril je tudi vlaganja v prometno in energetsko infrastrukturo ter tesnejše povezovanje univerz in gospodarstva na celotnem območju NAAN.

OZS: Slovensko gospodarstvo potrebuje konkretno podporo pri čezmejnem poslovanju

Rok Capl je v predstavitvi izpostavil, da mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva. Skupaj zaposlujejo približno 70 odstotkov vseh zaposlenih in samozaposlenih v podjetjih, njihov razvoj pa je tesno povezan z ohranjanjem delovnih mest, znanja in razvojem lokalnih okolij. Pomembno vlogo imajo tudi pri gospodarskem sodelovanju s sosednjimi državami. Po podatkih, predstavljenih v prispevku OZS, so leta 2024 ustvarila več kot polovico vrednosti slovenskega blagovnega izvoza v vsako od treh sosednjih držav: Avstrijo, Hrvaško in Italijo. Njihov delež je pri izvozu na Hrvaško znašal 69,1 odstotka, v Avstrijo 60,8 odstotka in v Italijo 59,1 odstotka. Med slovenskimi podjetji, ki poslujejo na teh trgih, so najštevilnejša mikro podjetja. Capl je zato poudaril, da mora sodelovanje v mreži NAAN podjetjem prinašati uporabne informacije in pomoč pri vsakodnevnih izzivih. Pri opravljanju storitev v sosednjih državah potrebujejo predvsem jasna pojasnila o pogojih poslovanja, zahtevani dokumentaciji in pristojnih institucijah. Predlagal je povezovanje svetovalnih služb partnerskih zbornic in imenovanje kontaktnih oseb, ki bi podjetjem pomagale hitreje reševati čezmejna vprašanja. Tako bi posamezna zbornica svojemu članu lahko zagotovila podporo tudi prek zaupanja vrednega partnerja v sosednji državi. Zbornice bi hkrati izmenjevale informacije o najpogostejših težavah in evidentirale ovire, ki bi jih nato skupaj naslavljale na pristojne organe. Capl je kot konkreten predlog izpostavil povezovanje podjetij iz prostora Alpe–Jadran za skupne nastope na tretjih trgih, zlasti v Aziji in Ameriki.

OZS lahko k temu prispeva neposreden vpogled v potrebe obrtnikov in podjetnikov. Z mrežo 62 območnih obrtno-podjetniških zbornic in 30 strokovnih sekcij prepoznava izzive posameznih dejavnosti in lokalnih okolij ter povezuje zastopanje interesov s svetovanjem, izobraževanjem in poslovnim povezovanjem.

Mreža za krepitev čezmejnega gospodarskega sodelovanja

Mreža Nova Alpe–Jadran (New Alpe Adria Network – NAAN) je bila ustanovljena leta 2007 z namenom krepitve sodelovanja in zastopanja interesov malih in srednjih podjetij v prostoru Alpe–Jadran. Povezuje zbornice iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške. Iz Slovenije v njej sodelujeta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Med prednostnimi področji delovanja mreže so prometna infrastruktura in logistika, turizem, trg dela, izobraževanje in usposabljanje ter digitalizacija in inovacije. Mreža spodbuja izmenjavo znanja, skupne podjetniške pobude in sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih. Prizadeva si tudi za možnosti financiranja skupnih projektov partnerjev iz treh ali več držav tega območja.

Konferenca predsednikov zbornic določa strateške usmeritve mreže, tehnična delovna skupina pa pripravlja letni program in skrbi za izvajanje skupnih aktivnosti. Sedež mreže je od leta 2019 na avstrijskem Koroškem.

Dvodnevno srečanje v Bolzanu se je začelo včeraj, 22. oktobra, z obiskom centra Talent Center in trgovskega muzeja. Današnja konferenca nadaljuje povezovanje z razpravo o prometni dostopnosti in konkretnih oblikah podpore podjetjem, ki poslujejo prek meja.