Zakonodaja - Sekcija lesnih strok

Kurjenje lesnih ostankov

Naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki) , lahko lesarji po novem uporabljate za ogrevanje, in sicer brez zamudnih in dragih postopkov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo odpadkov. Sprememba Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav prinaša bistveno spremembo in sicer, da se lesne ostanke iz proizvodnje pohištva ne obravnava več kot odpadke, če njihova vsebnost ne preseže predpisanih mejnih vrednosti.«

Članom OZS so dostopne bistvene novosti uredbe in kaj to v praksi pomeni, ter ostala pomembna zakonodaja. Za ogled se morate prijaviti (desno zgoraj). Če imate pri prijavi težave, kliknite na: Pomoč pri prijavi

Vlada RS ugodila večletni zahtevi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Sekciji lesnih strok in uredila kurjenje lesnih ostankov

Lesarji boste naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi
in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki) , lahko po novem uporabili za ogrevanje, in sicer brez zamudnih in dragih postopkov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo odpadkov. Sprememba Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav prinaša bistveno spremembo in sicer, da se lesne ostanke iz proizvodnje pohištva ne obravnava več kot odpadke, če njihova vsebnost ne preseže predpisanih mejnih vrednosti.

Predpis, ki po novem dovoljuje kurjenje lesnih ostankov je objavljen v Uradnem listu št. 2/2015 - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki stopi v veljavo 15 dan po objavi (torej 23.1.2015).

V nadaljevanju so povzete bistvene novosti uredbe in kaj to v praksi pomeni:

Uredba opredeljuje le pojem ostanek (bistvena sprememba za kar se je OZS vseskozi zavzema), ni več ne stranskega proizvoda, ne odpadka. V kolikor so presežene mejne vrednosti onesnaževal (Priloga 4 Uredbe oz. tabela spodaj), postane ostanek odpadek in za njega velja zakonodaja o odpadkih (nič več ta Uredba), do teh vrednosti pa velja kot povzeto v nadaljevanju:

kurjenje in dajanje na trg lesnih ostankov izključno iz mehanske obdelave (žagar, tesar, brez premazov, brez lakov…)
je popolnoma prosto, lahko se kuri po mili volji brez kakršnega koli dokazovanja (analiz), brez evidenc, brez poročanja …. Pri inšpekcijskem nadzoru bo to enostavno preveriti v samem proizvodnem procesu, kjer se vidi, da je vse obdelano le mehansko.

glede kurjenja in dajanja na trg lesnih ostankov, ki so nastali pri proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki) pa je potrebno opraviti le analizo (kemijsko) in v kolikor mejne vrednosti ne presegajo vrednosti iz Priloge 4 (glej spodaj tabelo) se lahko lesni ostanki kurijo. Mejne vrednosti so povzete iz avstrijske zakonodajo o kurjenju lesnih ostankov.

Vrednosti onesnaževal v levi koloni Priloge 4 so za male kurilne naprave do 1 MW (neonesnaženo), desna kolona pa za srednje kurilne naprave od 1 MW do 50 MW (onesnaženo). Prav tako lahko ena snov (katera koli iz spodnje tabele) presega do 25%, če
so vse druge znotraj predpisanih vrednosti. Npr. vsa onesnaževala (As, Cu, F, Cd, …) če so vsi v predpisanih vrednostih, je Klora lahko 500 mg/ kg (25% več od predpisanih 400 mg/kg).

Priloga 4 iz Uredbe - Mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi v ostankih iz biomase

Onesnaževalo	Mejna vrednost za ostanke iz neonesnažene biomase (mg/kg)	Mejna vrednost za ostanke iz onesnažene biomase (mg/kg)
Arzen	1	2
Baker	10	20
Fluor	50	100
Kadmij	1	2
Klor	400	600
Krom	15	30
Pentaklorfenol	1,5	3
Svinec	15	30
Živo srebro	0,2	0,4

za male kurilne naprave za srednje kurilne naprave

POVZETEK: ker se po novem lesne ostanke ne obravnava več kot odpadek temveč je to ostanek, je potrebno opraviti le kemijsko analizo (pred prvim kurjenjem). Rezultate opravljenih meritvah nevarnih snovi je potrebno hraniti najmanj pet let in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanje. TO JE VSE! Nobenih evidenc, poročil… nič, če so rezultati opravljenih meritvah nevarnih snovi v mejah kot zgoraj v tabeli (s tem da ena snov lahko presega do 25%, če so vse ostale v mejah) lahko kurite vaše lesne ostanke. Edino kar morate imeti je kemijska analiza. Če pa kurite lesne ostanke izključno iz mehanske obdelave pa ne potrebujete popolnoma nič.

Meritev nevarnih snovi v ostankih se mora opraviti (7.a člen Uredbe):

pred prvo uporabo ali dajanjem na trg, in

v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa proizvodnje lesnih izdelkov, ki vključuje nove vhodne lesne materiale, predhodno že obdelane s kemičnimi sredstvi, ali drugačne sestavine lepil, premazov in drugih kemičnih sredstev za pripravo ali zaščito lesa, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa in proizvodnji pohištva, ali

v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa obdelave biomase, posledica česar je drugačna kemična sestava biomasnih ostankov.

Možno je, če ni nobene spremembe, vhodni materiali enaki, tehnološki postopki enaki … da se opravi kemijska analiza le enkrat. Ni predpisano, da bi se analiza morala opraviti npr. vsakih dve leti. Le ob spremembah navedeno zgoraj (novi vhodni materiali, sprememba tehnološkega procesa).

Kdo bo izvajal meritve (kemijsko analizo): meritve lahko izvaja tisti, ki je akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Ker te akreditacije nima še nihče, je prehodna določba, da lahko izvaja meritve tisti, ki je pooblaščen s strani ministrstva in sicer še 18 mesecev po uveljavitvi te Uredbe. S strani ministrstva sta pooblaščena dva izvajalca (SEZNAM IZDELOVALCEV OCENE NEVARNIH odpadkov s pooblastilom ARSO):

ERICo Velenje Inštitut za ekološke raziskave d.o.o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, 2000Maribor

Zakonodaja in ostali predpisi

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »LES JE LEP«

VARSTVO OKOLJA

Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13)

Podrejeni predpisi:

- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo sredstev za lepljenje (Uradni list RS, št. 11/01, 109/01 in 41/04 - ZVO-1)

- Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04)

- Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/05, 92/07 in 68/12)

- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10)

- Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11 in 20/13)

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo celuloze in naprav za integrirano proizvodnjo vlaknin in papirja, kartona ali lepenke (Uradni list RS, št. 7/07)

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo papirja, kartona in lepenke (Uradni list RS, št. 7/07)

- Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo lesnih kompozitov (Uradni list RS, št. 34/07)

- Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09)

- Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13)

- Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (Uradni list RS, št. 57/08)

- Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 55/97 in 99/13)

- Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uradni list RS, št. 118/04, 32/11 in 45/11 - popr.)

- Pravilnik o podrobnejših pogojih in merilih za pridobitev statusa nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu (Uradni list RS, št. 112/06)

- Operativni program zmanjševanja emisij v zrak iz velikih kurilnih naprav

- Nacionalni program varstva okolja (Uradni list RS, št. 83/99)

Agencija RS za okolje

- Varstvo okolja

- Hrup

- Predpisi s področja hrupa

- Odpadki

- Obrazci

- Zrak

- Emisije snovi v zrak

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

- Odpadki

- Hrup

- Zrak

- Gozdarstvo

VARNOST PRED POŽAROM

Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12)

Podrejeni predpisi:

- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13)

- Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11)

- Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Uradni list RS, št. 67/05)

- Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in prevoznih gasilnih aparatov (Uradni list RS, št. 108/04, 116/07 in 102/09)

- Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 70/96, 5/97 - popr. in 31/04)

- Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95 in 102/09)

- Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Uradni list RS, št. 45/07 in 102/09)

Slovensko združenje za požarno varnost

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

Podrejeni predpisi:

- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 - ZVZD-1)

- Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (Uradni list RS, št. 94/05 in 43/11 - ZVZD-1)

- Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/06, 18/06 - popr. in 43/11 - ZVZD-1)

- Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 - ZVZD-1)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

- Varnost in zdravje pri delu

Inšpektorat RS za delo

- Varnost in zdravje pri delu

Zakon o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03)

V skladu z zahtevam 6. člena tega zakona je potrebno zagotoviti varnost: Šteje se, da je proizvod varen, kar zadeva vidike oziroma vrste nevarnosti, urejene s posebnimi predpisi, ki niso del harmoniziranega prava Evropskih skupnosti, katerih cilj je zagotoviti varnost proizvodov, če izpolnjuje zdravstvene in varnostne zahteve teh predpisov. Domneva se, da je proizvod varen, kar zadeva vidike oziroma vrste nevarnosti, opredeljene v slovenskih nacionalnih standardih, pripravljenih na podlagi evropskih standardov in objavljenih na seznamu iz tretjega odstavka tega člena, če je skladen z zahtevami teh standardov.

Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2011 o splošni varnosti proizvodov

Podrejeni predpisi:

- Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da je proizvod varen v skladu z Zakonom o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03) (Uradni list RS, št. 48/09)

- Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11)

SLOVENSKI INŠTITUT ZA STANDARDIZACIJO

Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Oddelek za lesarstvo

Tržni inšpektorat RS – Varnost proizvodov

KOLEKTIVNA POGODBA ZA LESARSTVO

ZAKON O GOZDOVIH

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr in 17/14)