Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
OZS Zatopanje članov
novica

Na Forumu obrti in podjetništva o nujnih ukrepih za rast in razvoj malega gospodarstva

07. MAJ 2019  |   Mira Črešnar

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo letošnje najpomembnejše Zahteve slovenske obrti in podjetništva predstavila vladi na 17. Forumu obrti in podjetništva, ki bo v petek, 10. maja v Portorožu. Zahteve pomenijo konkretne ukrepe za rast in razvoj malega gospodarstva, ki je s 117 tisoč poslovnimi subjekti in več kot 350 tisoč zaposlenimi hrbtenica slovenskega gospodarstva.

Letošnje Zahteve obsegajo rekordnih 136 zahtev, dotikajo pa se trga dela, zdravstvenega, izobraževalnega in davčnega sistema ter poslovnega okolja. »Ne pričakujemo, da bo vlada v enem letu rešila vseh 136 zahtev, pričakujemo pa, da bo realizirala 20 najpomembnejših. Glede na napovedi o ohlajanju gospodarstva na evrskem območju, je ključno, da začnemo določene ukrepe sprejemati že sedaj. Če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem državljanom Republike Slovenije,« je poudaril Branko Meh, predsednik OZS, ki je sicer prepričan, da je vlada z nedavnim imenovanjem državnega sekretarja za malo gospodarstvo pokazala, da je pripravljena pomagati malemu gospodarstvu.

Na področju trga dela je med ključnimi zahtevami ustanovitev sklada za odpravnine delavcem, s čimer bi delodajalce razbremenili izplačil odpravnin v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V OZS si že od leta 2015 prizadevamo tudi za ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo po vzoru Nemčije, Avstrije in Italije. Na ta način bodo slovenski izvajalci del ob vstopu na trge teh držav v enakopravnejšem položaju, saj jim ne bo potrebno plačevati v njihove sklade. Med ključnimi zahtevami je tudi sistemska zakonska rešitev, ki bi vsem upokojenim obrtnikom omogočila uživanje celotne pokojnine ob hkratnem opravljanju samostojne dejavnosti. 

Na področju zdravstvenega sistema pričakujemo drugačno ureditev regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru nesreče pri delu. V OZS si prizadevamo tudi za ureditev problematike poklicnih bolezni v povezavi s celovito prenovo zdravstvenega sistema, kar bo zagotovilo ustrezne varovalke za preprečitev poten­cialnih zlorab in nedokazanih odškodninskih zahtevkov do delodajalcev, ki bi lahko nastale zaradi pravilnika o poklicnih boleznih. Breme nadomestil v času bolniškega staleža pa naj preide z delodajalca na ZZZS po 20 koledarskih dni (sedaj je 30 delovnih dni).



Na področju davčnega sistema predlagamo uvedbo znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja. S tem ukrepom bi okrepili stabilnost in rast malega gospodarstva ter omogočili odpiranje novih delovnih mest. Pri uvedbi davka na nepremičnine pa zahtevamo, da bo nova obdavčitev primerljiva z obstoječim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Zahtevamo tudi spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov, saj so obremenitve podjetij previsoke. S tem bi se zvišalo neto plačilo delavca, motivacija in pripravljenost delavcev za delo, posledično pa bi povečana potrošnja vodila v vsesplošno gospodarsko korist. Predlagamo tudi uvedbo tretje stopnje DDV za osebne storitve s pretežnim deležem ročnega dela ter za izdelke domače in umetnostne obrti.

Na področju izobraževalnega sistema je med našimi zahtevami učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Zagotoviti je treba tudi sredstva za sofinanciranje mojstrskih izpitov.

Za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji pa je treba odpraviti številne nepotrebne administrativne ovire, ki dušijo slovensko gospodarstvo. Gre za ovire pri poročanju o odpadkih in ovire pri čezmejnem izvajanju storitev, ki jih od leta 2018 postavlja Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Že več let zahtevamo tudi spremembo metodologije za izračun omrežnin, saj je po sedanji uredbi račun za vodo odvisen od zmogljivosti vodovodnega priključka in ne od dejanske porabe vode.

Predlagamo tudi, da so prevzemniki družinskih podjetij deležni enkratne finančne podpore v obliki nepovratnih sredstev po zgledu pomoči mladim prevzemnikom kmetij. Pri prehodu iz prve na drugo generacijo propadeta kar dve tretjini družinskih podjetij, s čimer je ogroženo tudi veliko število delovnih mest, saj družinska podjetja zaposlujejo 70 odstotkov aktivnega delovnega prebivalstva.

Med zahtevami je tudi plačevanje davkov in prispevkov na enoten plačilni nalog, kar naj bi se po podatkih FURS realiziralo maja letos. Naša dolgoletna zahteva je tudi plačilo nadomestila za avtorske pravice za vse kolektivne organizacije (SAZAS, ZAMP in IPF) preko skupne položnice.

Pišite nam