20. FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA

OZS bo na 20. Forumu obrti in podjetništva predstavila letošnje zahteve

30. 04. 2025
Avtor: Mira Črešnar

Letošnja zbirka Zahtev slovenske obrti in podjetništva zajema kar 139 različnih zahtev, ki predstavljajo konkretne pobude oz. rešitve za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega malega gospodarstva. Letošnje najpomembnejše zahteve bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije predstavila na jubilejnem, 20. Forumu obrti in podjetništva, ki bo 14. maja v Ljubljani. V prvem delu Foruma se bomo o zahtevah in njihovi realizaciji pogovarjali s predsednikom Vlade RS dr. Robertom Golobom, v drugem delu foruma pa bo sledil strokovni panel s predsedniki političnih strank.

Na forumu bomo razpravljali o aktualnih razmerah v slovenskem gospodarstvu, v ospredju pa bodo letošnje Zahteve slovenske obrti in podjetništva, ki nosijo slogan Pametne rešitve za obrt in podjetništvo prihodnosti. Zahteve so razdeljene v osem vsebinskih sklopov, in sicer: sodobna ureditev trga dela; zaposlovanje tujcev in čezmejno izvajanje storitev; davčna politika; poklicno in strokovno izobraževanje ter izobraževanje odraslih; podporno okolje, administrativna razbremenitev in digitalna preobrazba gospodarstva; učinkovitejša izterjava in pravna varnost; varstvo okolja z manj birokracije; ukrepi za podporo posameznim dejavnostim.

Najpomembnejše zahteve slovenske obrti in podjetništva 2025 predstavljamo v nadaljevanju, celotno zbirko pa najdete na spletni strani OZS >>>

1. Sprememba Zakona o dolgotrajni oskrbi

Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je uzakonil obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, na podlagi katerega bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem 2025 začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci en odstotek od neto pokojnine, samozaposleni in kmetje pa dva odstotka. Glede na dejstvo, da se pravice iz zakona (pravica do oskrbovalca družinskega člana, pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba, pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji idr.) uveljavljajo postopoma, je vsekakor smiselno, da se postopoma uveljavlja tudi pobiranje namenskega prispevka. Zaradi pomanjkanja kadra tudi sicer prihaja do zamud in zapletov pri uveljavljanju omenjenih pravic. Ker storitve za dolgotrajno oskrbo še niso zagotovljene, se jih po mnenju OZS tudi ne more zaračunavati. Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo in za storitve, ki se jih ne zagotavlja, je neupravičeno in neprimerno, hkrati pa pomeni nepotrebno dodatno finančno breme. V OZS zato predlagamo spremembo zakona, s katero bi se spremenila dinamika višine obveznega prispevka za vse kategorije zavarovancev na način, da bi se 1. julija 2025 namesto prispevek v višini 1 % ta določil v višini 0,2 %, nato pa bi se naredila evalvacija.

2. Sprememba dohodninske lestvice in znižanje prispevkov (razvojna kapica)

Lestvica za odmero dohodnine vsebuje primerljive stopnje obdavčitve z drugimi državami EU, vendar pa dohodninski razredi niso primerljivi, saj so občutno prenizki. Medtem ko imajo nekatere države članice EU ničelno dohodninsko stopnjo tudi za dohodke do 11.000 evrov in več, v Sloveniji najnižja dohodninska stopnja zajema dohodke do zneska 9.210 evrov in je obdavčena s 16 %. OZS predlaga, da se razpon prvega razreda dohodninske lestvice zviša na 11.000 evrov in obdavči z ničelno dohodninsko stopnjo. Obremenitve podjetij so previsoke, zato OZS predlaga znižanje prispevkov delodajalca in delojemalca, predvsem za visoko kvalificiran/izobražen kader in napotene delavce. Poleg tega predlagamo vzpostavitev socialne/razvojne kapice na prispevke PIZ delodajalca v višini 2,5-kratnika povprečne plače. Večina držav članic EU uporablja sistem kapice na prispevke, v celoti ali deloma le na nekatere vrste prispevkov. Glede na to, da je kapica že vzpostavljena pri samostojnih podjetnikih posameznikih in družbenikih poslovodnih osebah, hkrati pa je omejeno nadomestilo plače ter višina pokojnine, menimo, da je vzpostavitev kapice tudi na dohodkih iz delovnega razmerja nujno potrebna.

Predlagamo tudi, da se dodatke za nadurno, nedeljsko in praznično delo oprosti plačila prispevkov. Plačila prispevkov na dodatke bi bila oproščena delavec in delodajalec, znesek, namenjen plačilu prispevka delodajalca, pa naj pripada delavcu v smislu višjega bruto dohodka.

3. Sprememba Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

V številnih dejavnostih se ročnemu premeščanju ni moč izogniti, denimo v gradbeništvu, trgovini, pri terenskih delih itd. Sprejet pravilnik številnim delodajalcem prinaša težave z vpeljavo ustreznih rešitev, ki so potrebne v primeru izračunanih visokih obremenitev. Predlagamo, da se tabele povzamejo po originalni nemški KIM metodi, tudi glede potrebnih ukrepov pri izračunanih stopnjah tveganja. Pravilnik naj se ponovno odpre, določijo naj se sprejemljive rešitve ter uvede dovolj dolgo prehodno obdobje, ki bo omogočilo prilagoditev gospodarstva. Ocenjujemo, da bo omenjeni pravilnik v sedanji obliki ogrozil številna mala podjetja, kot so denimo podeželske trgovine, ki pogosto poslujejo na meji donosnosti. Predlagamo tudi, da se del prispevka za poškodbe pri delu nameni za vpeljavo tehničnih rešitev, kjer so delavci izpostavljeni fizičnim obremenitvam (ročno premeščanje, potiskanje, vlečenje idr.).

4. Breme nadomestil v času bolniškega staleža mora preiti z delodajalca na ZZZS po 20 delovnih dneh

Po zdajšnji zakonski ureditvi gredo nadomestila v breme delodajalca prvih 30 delovnih dni (praktično 42 koledarskih dni), kar je absolutno predolgo, zato zahtevamo, da se skrajša na največ 20 delovnih dni. Smiselno enako naj velja tudi za samozaposlene osebe in družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe.

5. Debirokratizacija s poudarkom na hitrejši pridobitvi soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor

Dolgoletna in sistemska težava pri umeščanju gospodarskih objektov in infrastrukture v prostor je, da so postopki za pridobivanje soglasij in dovoljenj pogosto neučinkoviti, prekomerno zapleteni in izrazito časovno potratni. V praksi ti postopki trajajo tudi deset let ali več, kar za gospodarstvo predstavlja resno oviro pri investicijah, razvoju in ustvarjanju novih delovnih mest. Tovrstna administrativna neučinkovitost negativno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj podjetja pogosto naletijo na nepredvidljive zamude in stroške, ki jih zaradi počasnih postopkov ni mogoče načrtovati v razvojnih strategijah. V primerjavi z drugimi državami članicami EU je umeščanje v prostor v Sloveniji izrazito počasno, kar zmanjšuje privlačnost za domače in tuje investitorje.