Dvig minimalne plače krepko nad stopnjo inflacije bo sprožil nov val podražitev

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) z zaskrbljenostjo sprejemamo napoved ministra za delo Luke Mesca o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto. V OZS opozarjamo, da je takšen dvig, ki bistveno presega stopnjo inflacije, ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči resne ter trajne posledice za gospodarstvo.

Takšen ukrep bo po oceni OZS dodatno obremenil obrtnike in podjetnike, sprožil splošen dvig cen ter ponovno porušil plačna razmerja.

Neizogiben vertikalni dvig vseh plač

V OZS posebej opozarjamo na pojav t. i. vertikalnega dviga plač. Dvig minimalne plače nikoli ne ostane osamljen ukrep, saj mu morajo podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač. Če želijo obrtniki in podjetniki ohraniti razumna razmerja med manj zahtevnimi deli in visoko usposobljenimi kadri, bodo prisiljeni dvigniti celotno plačno lestvico.

Vsesplošne podražitve in nova inflacijska spirala

Dvig minimalne plače, ki krepko presega pričakovano stopnjo inflacije, ta naj bi se do konca leta gibala okoli 2,5 odstotka, bo po opozorilih OZS neizogibno vodil v vsesplošno draginjo. Ker podjetja nimajo več notranjih rezerv, bodo višje stroške dela prisiljena neposredno prenesti v cene svojih izdelkov in storitev.

To bo sprožilo novo inflacijsko spiralo, ki bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč prav tistih, katerim naj bi bil ukrep namenjen.

»Obrtniki in podjetniki nismo proti višjim plačam. Želimo si, da so naši zaposleni dobro in pošteno plačani, vendar mora biti rast plač ekonomsko vzdržna ter usklajena z rastjo produktivnosti in inflacijo. Če želi država delavcem zagotoviti 1.000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov,« poudarja Blaž Cvar, predsednik OZS.

Protestno pismo ministru Mescu

Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), pa so na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca naslovile tudi ostro protestno pismo.

Z njim so se odzvale na enostransko napoved zvišanja minimalne plače na 1.000 evrov neto in ministru izpostavile:

S takšno – predvolilno obljubo – in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga le-tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga Zakon o minimalni plači. Pričakovali bi najprej predstavitev vašega predloga na Ekonomsko-socialnem svetu, ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa Zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov.

V nadaljevanju objavljamo celotno vsebino dopisa ministru, v katerem delodajalske organizacije podrobneje pojasnjujejo nasprotovanja višini predlaganega dviga.

Gospod Luka Mesec, minister
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO,
SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana

Ljubljana, 19. december 2025

Zadeva: Odziv delodajalskih organizacij na predlagan dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto

Spoštovani minister gospod Luka Mesec,

Predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij, članic Ekonomsko-socialnega sveta, ostro protestiramo proti načinu, kako ste včeraj, v četrtek, 18. decembra 2025, javno napovedali, da naj bi se s prvim januarjem 2026 minimalna plača zvišala na 1.000 evrov neto.

S takšno – predvolilno obljubo – in javno objavo v medijih ste v vlogi skrbnika socialnega dialoga le-tega ponovno in v celoti zaobšli, prav tako pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji, ki vam ga nalaga Zakon o minimalni plači. Pričakovali bi najprej predstavitev vašega predloga na Ekonomsko-socialnem svetu, ki je bil tudi skladno z direktivo o minimalnih plačah potrjen kot posvetovalni organ za izvajanje direktive in usklajevanje minimalne plače. Dodatno bi moral vaš predlog temeljiti na vseh ovrednotenih kriterijih, kot jih določa Zakon o minimalni plači, ter na podrobni predstavitvi izračuna nove višine minimalnih življenjskih stroškov.

Ostro nasprotujemo predlagani višini dviga.

Podatki ministrstva (ki ste jih predstavili medijem, niste pa jih predstavili socialnim partnerjem) kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa za 18,9 odstotka. To potrjuje, da je bila minimalna plača v tem obdobju že realno usklajena. Nadaljnji skokovit dvig tako ni utemeljen z gibanjem minimalnih življenjskih stroškov, saj so ga dosedanje uskladitve minimalne plače že »ujele«.

Zavedamo se rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato smo pričakovali uskladitev minimalne plače v okvirih inflacije, to je med 2,5 in 3 odstotki. Predlagan dvig, ki pomeni 16,44-odstotno povečanje bruto minimalne plače, pa pomeni ponoven administrativni in močno stroškovno obremenjujoč poseg, ki presega zmožnosti  podjetij (ki so bila skoraj v istem času obremenjena še z nepričakovanim zimskim regresom). Pri tem velja opozoriti še na dejstvo, da produktivnost dela ne sledi rasti plač. 

Ob tem izpostavljamo, da se je v obdobju 2023–2026 skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih. Reševanje tega problema z dodatnim bremenom za podjetja, ki že težko poslujejo, ni vzdržno. Spomnimo, da so bile neto plače zaposlenih na minimalni plači od prejšnjega izračuna minimalnih življenjskih stroškov dodatno obremenjene še z obveznim zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo, hkrati pa se jim je povečalo davčno breme iz naslova dohodnine zaradi spremembe dohodninske zakonodaje in neusklajevanja dohodninske lestvice v letu 2023. Država je torej dodatno obremenila neto plače zaposlenih, hkrati pa od gospodarstva pričakuje nerazumno visoke dvige bruto plače, od katere pa bo imela največje korist ponovno spet ravno država.

Posebej opozarjamo, da je minimalna plača izhodišče celotne plačne strukture, vključno s pravico do poletnega in zimskega regresa, ter ima vpliv tudi na druge pravice, kot je npr. višina denarnega nadomestila za brezposelnost, določitev najnižje višine urne postavke za študentsko delo in še bi lahko naštevali. Takšen dvig bi sprožil pritisk na zvišanje vseh ostalih plač, povečal uravnilovko in povzročil resne motnje v gospodarstvu. Srednjeročno bi to lahko ogrozilo številna delovna mesta, saj gospodarstvo enostavno več ne bo zmožno pokrivati vseh novih bremen.

Spodaj podpisane delodajalske organizacije zato pričakujemo, da boste predlog nemudoma umaknili, spoštovali postopke posvetovanja s socialnimi partnerji, ki so določeni v zakonu o minimalni plači, predložili ustrezne analize in nenazadnje kot vladni skrbnik socialnega dialoga spoštovali osnovna načela tripartitnega socialnega dialoga.

Na januarskem posvetu socialnih partnerjev bomo predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij zagovarjali uskladitev minimalne plače z inflacijo, kot je bila praksa v preteklih letih, ter takšen socialni dialog, ki bo upošteval stališča vse partnerjev, predvsem pa tudi realne zmožnosti gospodarstva, ki že dalj časa izgublja svojo konkurenčnost.

S spoštovanjem,

Mitja Gorenšček, l.r.
Glavni izvršni direktor, Gospodarska zbornica Slovenije

Danijel Lamperger, l.r.
Direktor, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Mija Lapornik, l.r.
Izvršna direktorica, Trgovinska zbornica Slovenije

Miro Smrekar, l.r.
Generalni sekretar, Združenje delodajalcev Slovenije

Nataša Cvetek, l.r.
Generalna sekretarka, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije