Konoplja na delovnem mestu – nova razvojna smer?

Reprezentativne delodajalske organizacije – Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – odločno nasprotujemo predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je bil vložen v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS.
Zakon bi, v primeru njegovega sprejema, onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja.
Delodajalske organizacije smo svoje stališče k predlogu zakona včeraj naslovile na ministrico za zdravje, z njim pa smo seznanile tudi gospodarskega ministra in predstavnike zdravstvene stroke, predvsem s področja medicine dela.

Razlogov za nasprotovanje predlogu zakona je (pre)več.
Predlog zakona bi neposredno ogrozil varno delovno okolje in povzročil številna nova tveganja za zdravje zaposlenih ter varnost celotne družbe. Prav tako je predlog zakona v nasprotju s temeljnimi načeli varnosti in zdravja pri delu, saj omejuje možnosti nadzora nad prisotnostjo THC v telesu in s tem onemogoča pravočasno prepoznavo zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti delavcev. Prisotnosti THC v telesu se po predlaganem zakonu ne bi smelo ugotavljati v okviru rednih zdravstvenih pregledov delavcev, s katerimi se preverja tveganja za varnost in zdravje pri delu in ki se izvajajo na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

Zdravstvena stroka opozarja na številne negativne posledice uživanja konoplje, med drugim na tesnobo, paranojo, depresijo, poslabšanje duševnih motenj, oslabljene motorične sposobnosti in oteženo zaznavanje. Če prisotnosti THC ne bi smeli ugotavljati pri rednih zdravstvenih pregledih, bi se posledice uživanja konoplje lahko napačno pripisale delovnemu okolju in posledično neupravičeno bremenile delodajalce.

V zvezi z omejeno osebno uporabo konoplje se odpira tudi vrsta vprašanj in nejasnosti, kot so odgovornost za delovne nesreče, odškodninska
odgovornost ob poškodbah pri delu, nadomestila za bolniške odsotnosti in regresni zahtevki zdravstvene ter pokojninske blagajne. Posebej
problematična bi bila delovna mesta z visokim tveganjem, kot so zdravniki, reševalci, piloti, učitelji, delavci na višini, varnostniki in upravljalci težke
mehanizacije in še bi lahko naštevali, kjer je varnost ključnega pomena in toleranca na prisotnost THC ničelna.

Poleg tega se številne storitvene dejavnosti izvajajo ob neposredni komunikaciji s potrošnikom, zato se na tem mestu upravičeno zastavlja
vprašanje, kdo bi nosil odgovornost v vseh tistih primerih, ko delavec pod vplivom THC storitev potrošnikom ne bi izvedel skladno z določbami Zakona o varstvu potrošnikov, in še bi lahko naštevali…

Predlog zakona naj se umakne iz nadaljnjega zakonodajnega postopka

Delodajalske organizacije opozarjamo, da predlog Zakona o konoplji za osebno uporabo ogroža varnost na delovnih mestih, zdravje in življenja ljudi. Pravica do varnega dela in družbenega okolja je veliko pomembnejša od pravice do uporabe konoplje. Pričakujemo, da bo Vlada RS k predlogu zakona podala negativno mnenje in predlagala njegov umik iz zakonodajnega postopka.